Kot pravijo v Iskri, so razlogi, ki jih navaja Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), kratkomalo bizarni: “Šlo naj bi za ureditev stanja vpisanih v predbolonjske študijske programe in omejitev izkoriščanja socialnih pravic s strani fiktivno vpisanih študentov – a kako so v isti koš padli še študentje enovitih magistrskih programov, zaporedno, vzporedno in izredno vpisani, tisti, ki so se prepisali v višjih letnikih in celo študenti v izrednih okoliščinah, je jasno samo MIZŠ.”
Poudarjajo, da ministrstvo še vedno trdi, da ni šlo za napako, čeprav je po pritisku medijev, študentov in političnih strank visokošolski informacijski sistem vseeno popravili tako, da študentje enovitih programov in študentje v izrednih okoliščinah niso več sankcionirani. Kljub temu pa težave za na primer študente, ki so se prepisali ostajajo.
"Opozarjamo, da za individualne študente in študentke to lahko pomeni ne le nevšečnosti ampak hudo socialno stisko, nekaj, kar je ministrstvu nedojemljivo, saj študente očitno obravnava kot strošek in ne kot potencial za razvoj naše družbe," so glede zavlačevanja v državnem zboru glede obravnavane teme, dejali v Iskri.
V Iskri opozarjajo na to, da ministrstvo napake pravzaprav ne more priznati: “Če bi jo, potem bi to zahtevalo popravek Zakona o visokem šolstvu in konec namernega varčevanja na račun študentov in izobraževanja. Tako pa ostaja potencial, da se enako ponovi naslednje leto ali leto za tem,” opozarjajo v Iskri. Kot pravijo, se je v imenu enotnosti in transparentnosti, ki naj bi preprečevala fiktivne vpise, netransparentno in neenotno uvedli sistem, brez javne razprave z amandmajem, ki je šel m javne razprave.
Brenčičeva govori eno, ministrstvo dela drugo
V Iskri opozarjajo tudi, da je praksa ministrstva za izobraževanje v popolnem nasprotju z njihovo retoriko. “Ministrica Maja Makovec Brenčič na eni strani v sklopu predvolilne kampanje mlade nagovarja, na drugi strani pa izvaja tovrstne politike, ki omejujejo kvalitetno izvedbo študija. Ministrica je članica vlade, ki se nenehno ponaša s tem, kako je ponovno zagnala gospodarsko rast, a ta očitno ni namenjena izboljšanju položaja mladih in kvalitetnejšemu javnemu šolstvu. Bolj kot za izobrazbo družbe se tej vladi namreč smotrneje zdi sredstva namenjati za preplačane infrastrukturne projekte, potrebe Nata, žico na meji in vodne topove za nadzor nad množicami,” so do dela vlade in ministrice kritični v Iskri.
Utrujajoče ukvarjanje s problem, ki se poglabljajo
“Ob koncu letošnjega koledarskega leta se pripravlja obravnava svežega predloga novega ZViS, od katerega pričakujemo, skladno s trendi, izkušnjami in videnim, dodatno omejevanje študentskih pravic, omejevanje dostopnosti študija ter njegovo nadaljnjo komercializacijo,” pravijo v Iskri, kjer so kritični tudi do praks predsednika zbora Milana Brgleza:
“Ta na dnevni red redne oktobrske seje državnega zbora noče uvrstiti obravnave zakonske ureditve nastale situacije. Če Levica ne zbere dovolj podpisov za izredno sejo, bo problematika obravnavana šele novembra, kar pa pomeni, da bodo oškodovani študentje čakali na razrešitev še vsaj mesec dni in tako utrpeli še dodatne posledice, ki izhajajo iz izgube pravic. Opozarjamo, da za individualne študente in študentke to lahko pomeni ne le nevšečnosti ampak hudo socialno stisko, nekaj, kar je ministrstvu nedojemljivo, saj študente očitno obravnava kot strošek in ne kot potencial za razvoj naše družbe."
Kritični tudi do ŠOS
V Iskri pravijo, da so imeli negativne izkušnje tudi s ŠOS (Študentsko organizacijo Slovenije): “Gre za namerno zavajanje in izigravanje ministrstva na škodo študentov, kar bi terjalo temu primeren odziv ŠOS-a že ob sprejetju novembra lani; če takega odziva z njihove strani takrat sploh ni bilo, pa je sedaj omejen zgolj na medijske izjave, s katerimi se želijo otresti odgovornosti za nastalo situacijo.”
“Na podlagi lekcije iz 2014 in takratnega predloga zakona o visokem šolstvu. ŠOS se takrat ni pridružil boju proti uvajanju šolnin, ki jih je predvideval predlog ZViS ministra Pikala in proti kateremu so na pobudo Iskre v prvi polovici 2014 odločno protestirali študenti in profesorji. Takratni predsednik ŠOS (do februarja 2014) je danes zaposlen na MIZŠ, natančneje je vodja kabineta Maje Makovec Brenčič,” opisujejo v Iskri.
“Nadalje smo imeli v obdobju zadnjega leta težave s ŠOS, ko smo predlagali novelo zakona o skupnosti študentov. Postalo je jasno, da jim koraki v smeri večje demokratizacije, transparentnosti in nadzora nad porabo študentskega denarja niso v interesu - zakaj je temu tako postane jasno ob ponavljajočih se aferah na ŠOUL/ŠOUP/ŠOUM. Kje je bil ŠOS ob izginotju 850.000 evrov, ki so poniknili v Kampusu in ob kriminalnih dejanjih spreminjanja statuta na ŠOUP,” se še sprašujejo.
“Primeren odziv bi bil mogoč zgolj na podlagi razumevanja situacije študentov, kar pa je zaradi odtujenosti študentskih organizacij in njihovih funkcionarjev nemogoče. Njihova naloga v tej situaciji je bila tudi podpreti, organizirati in opolnomočiti vzpostavljeno skupino oškodovanih študentov in študent vendar od tega ponovno ni bilo nič. Tako smo še vedno v situaciji, ko interes ŠOS oziroma njenih funkcionarjev ni enak interesu študentstva,” so za konec poudarili v študentski Iskri.
