Gre za povsem tehničen zakon. Ker javni zdravstveni zavodi poslujejo z izgubo, jim je že sprejeti interventni zakon dodelil 136,2 milijona evrov, od kod se bo vzelo ta sredstva, pa je zapisano v danes obravnavanem predlogu novele zakona o izvrševanju proračunov. Vlada ga je v potrditev v DZ poslala po nujnem postopku, saj morajo bolnišnice denar dobiti najpozneje do 29. decembra.
Denar bo bo zagotovilo ministrstvo za finance s tistih postavk, kjer načrtovana sredstva do konca leta ne bodo porabljena, je pojasnila Saša Jazbec s finančnega ministrstva. Konkretno so neporabljena ostala sredstva za poplačilo odškodnin v sodnih postopkih, za transferje v pokojninsko blagajno in za vplačila v skupni evropski proračun. Z novelo zakona se finančnemu ministrstvu daje enkratno pooblastilo za izvedbo natančno določenih prerazporeditev s teh postavk.
Kdo je odgovoren za izgube?
V več poslanskih skupinah opozicije so temu predlogu odrekli podporo. "V SDS nismo podprli niti interventnega zakona za sanacijo bolnišnic, saj odgovornih za njihove izgube ni nihče poklical na odgovornost," je dejala Suzana Lep Šimenko (SDS). Jožef Horvat (NSi) pa je opozoril, da gre za enega premnogih interventnih zakonov, s katerimi vlada, ki ne obvladuje razmer v državi, poskuša gasiti nastale požare.
Denar porabiti za pokojnine
Prav tako ga ne bodo podprli v poslanski skupini NP. Kot je opozorila Alenka Bratušek (NP), se del denarja za pokritje izgub bolnišnic jemlje s postavke transferjev v pokojninsko blagajno. "Ta denar bi morali porabiti za pokojnine," je dejala. V NP so zato vložili dopolnilo, s katerim bi sredstva na tej postavki ostala nedotaknjena in bi morala vlada potrebni denar za sanacijo bolnišnic najti kje drugje.
Ne korupcija, ampak varčevalni ukrepi
Miha Kordiš (Levica) je opozoril, da se dopolnilo NP napačno loteva problema. "Ravno upokojenci so največji uporabniki zdravstvenih storitev," je dejal in poudaril, da so dobre bolnišnice za upokojence prav tako življenjskega pomena kot dobre pokojnine. V Levici sanacijo bolnišnic podpirajo, opozarjajo pa, da so njihove izgube posledica siromašenja zdravstva v času več zadnjih vlad. Ob tem je Kordiš še dejal, da izgub niso nakopičile zaradi korupcije ampak zaradi varčevalnih ukrepov v času krize.
Zagovor ukrepa
Urška Ban (SMC) je sicer pojasnila, da se upokojencem ničesar ne jemlje. Nasprotno, denarja za pokojnine je več tako v proračunu za leto 2017 kot za leto 2018, je pa res, da vsi v krizi sprejeti varčevalni ukrepi še niso sproščeni. Tudi državna sekretarka je pojasnila, da je mogoče denar s postavke transferjev v pokojninsko blagajno vzeti zato, ker je zaradi boljših razmer v gospodarstvu od pričakovanih več tudi zaposlenih, ki plačujejo prispevke, zato so potrebe po transferju iz državnega proračuna manjše.
