Danes obeležujemo svetovni dan brezdomstva, ki ob naraščanju neenakosti in revščine tako pri nas kot po svetu postaja vse večji problem. Preverili smo koliko je brezdomcev pri nas in kdo so osebe, ki se najpogosteje znajdejo brez strehe nad glavo.
arhiv
Od 2760 do 6700 oseb pri nas različne organizacije uvrščajo med brezdomce.
Reuters
Namen svetovnega dneva brezdomcev je opozoriti na približno 100 milijonov ljudi v svetu, ki živijo brez strehe nad glavo. Kar 1,6 milijarde ljudi pa nima primerne nastanitve.
Točnih podatkov o tem, koliko je brezdomcev pri nas, ni. Ocene pa kažejo, da je brezdomcev pri nas od 2760 do 6700.
Po ocenah ministrstva za delo je letos v Sloveniji 2760 brezdomcev, vendar tudi sami poudarjajo, da gre za grobe ocene na podlagi programov, ki jih financirajo. Po podatkih društva Brezdomni – do ključa, v katerem so združene vse organizacije, ki delajo z brezdomci, je pri nas okrog 6700 brezdomcev. Pri tem pa se številke lahko razlikujejo tudi od definicije. V raziskavi društva Kralji ulice (2013/2014) je na primer četrtina anketirancev odgovorila, da niso brezdomci in da tudi v preteklosti niso bili, čeprav so spraševali brezdomce.
83 odstotkov brezdomcev pri nas je moških. Več kot polovica vseh ni bila nikoli poročena ali pa so bili samski. Nekaj manj kot polovica vseh pa ima otroke.
Po anketi, ki je bila med brezdomci v Sloveniji izvedena od leta 2005 do 2014, je imela polovica zaključeno srednjo, 42 odstotkov pa osnovno šolo. Največ je bilo samskih in nikoli poročenih (54 odstotkov), druga največja skupina pa so bili ločeni (29 odstotkov). Povprečno ima nekaj manj kot polovica oziroma 44 odstotkov brezdomcev otroke. Na leto povprečno dobesedno na ulici moški brezdomci preživijo kar 131 dni, ženske pa 17 dni. Moški so v povprečju brezdomci 12 let, ženske trikrat manj, štiri leta.
Število brezdomcev raste
Evropska klasifikacija loči štiri skupine: v prvo uvršča osebe brez strehe nad glavo, v drugo osebe brez stanovanja (gre za vidno brezdomstvo), v tretjo tiste, ki prebivajo v negotovem bivališču, in v četrto osebe, ki prebivajo v neprimernem bivališču (nevidno brezdomstvo).
Glede na število uporabnikov, vključenih v programe brezdomstva, je število brezdomcev pri nas naraslo. Pred sedmimi leti jih je bilo namreč vključenih okrog 800, danes pa kar trikrat več. Varuhinja človekovih pravic je v preteklosti že opozorila, da se zaradi deložacij med njimi znajdejo cele družine z otroki. Razlogi za brezdomstvo se pogosto skrivajo v neurejenih družinskih in stanovanjskih razmerah, revščini, nasilju, duševnih težavah, alkoholizmu in odvisnostih od drog. Nevarnost za brezdomstvo še krepi pomanjkanje družbenih vezi. Njihov delež pa se povečuje predvsem zaradi razraščanja revščine. Ta je posledica neoliberalnega kapitalizma, ki uničuje socialno državo in ljudi sili v egoistično borbo proti drugim. Dokler na tem področju ne bo sprememb in bomo dopuščali, da se neenakosti večajo, bo tudi brezdomcev vse več.
Reuters
