Zakaj kljub izboljševanju razmer ni zahtev po višjih plačah? Razlogi so ...
T.L./STA
6. 10. 2017, 13.11
Posodobljeno: 6. 10. 2017, 13.21
Deli članek:
Direktor Umarja Boštjan Vasle o tem, zakaj v Sloveniji še ne prihaja do zahtev po višji rasti plač,
Profimedia
Samo vi sami lahko poskrbite za to, da boste imeli v prihodnosti dovolj prihrankov.
Kljub izboljševanju razmer na trgu dela v Sloveniji in ponekod drugod po besedah direktorja Umarja Boštjana Vasleta še ne prihaja do zahtev po višji rasti plač, kar gre verjetno pripisati spremembam pogajalske moči delojemalcev in izkušnjam iz gospodarske krize. Vasle ob tem poudarja, da mora rast plač ostati skladna z rastjo produktivnosti.
Kot je dejal direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Vasle, se je pogajalska moč delojemalcev in delno tudi sindikatov v zadnjih letih spremenila. Trg dela je postal bolj fleksibilen, kar je del globalnih sprememb. "Drugi razlog, zakaj do teh pritiskov še ni prišlo, pa je po našem mnenju delno tudi to, da zadnja kriza še ni tako oddaljena, zaradi česar se ljudje še spomnijo slabih razmer," je ocenil.
Primož Lavre
Boštjan Vasle
Poudaril je, da mora rast plač ostati skladna z rastjo produktivnosti. "Zavedati se moramo, da je Slovenija še posebej odprto gospodarstvo in da je precejšen del naše gospodarske rasti povezan s tem, kako uspešni smo pri preboju na tuje trge. Tukaj je ključna produktivnost; če bi rast plač presegla rast produktivnosti, bi to lahko imelo negativne posledice za konkurenčnost slovenskih podjetij, posledično za njihov izvoz in na koncu za celotno gospodarsko rast v Sloveniji," je dejal Vasle.
Na podjetniški ravni je po njegovem mnenju tako ključno, da dogovori o spremembah plač ostanejo makroekonomsko vzdržni, torej da se gibljejo okoli rasti produktivnosti. "Za vlado pa bi bilo primerno, da sledi takšnim gibanjem tudi v svojem sektorju," je še ocenil Vasle.
Primož Lavre
