V Sloveniji je primerljivo z drugimi državami status študenta dokaj dobro urejen. Med najpopularnejšimi pravicami so subvencije za prehrano. Nekateri študenti so upravičeni tudi do štipendij in subvencij za bivanje pri zasebnikih ali v študentskih domovih ter do subvencij pri prevozih.
Bobo
Študentje so ta ponedeljek spet sedli v šolske klopi.
Subvencionirano prehrano oziroma študentske bone je lani v povprečju mesečno koristilo celo 47.500 študentov, kar je več kot polovica vseh. Podeljenih je bilo tudi več kot 18.000 različnih štipendij.
Za študentsko prehrano so lani na ministrstvu za delo namenili 12,5 milijona evrov, kar je pol milijona manj kot leto prej, ko je bilo mesečnih koristnikov okrog 51.000.
Vsi osnovnošolci, dijaki in študenti, starejši od 15 let, si lahko dodaten denar prislužijo s študentskim delom. S prvim julijem so minimalno urno postavko za to delo zvišali na 3,90 evra na uro neto.
Različne vrste štipendij
Med štipendijami je največ državnih, ki so jih lani podelili 15.823 študentom. Te štipendije so sicer namenjene vzpostavljanju enakih možnosti za izobraževanje, odvisne pa so od dohodkov v družini študenta. Njihova višina se giblje od 70 do 190 evrov mesečno. Obenem prejemnik lahko dobi še dodatek za bivanje v višini 80 evrov, dodatek za uspeh od 17 do 40 evrov in 50 evrov dodatka za študente s posebnimi potrebami. Za najuspešnejše študente, ki so dosegli izjemne dosežke ali so se izkazali s šolskim uspehom, so na voljo Zoisove štipendije. Lani je to štipendijo, ki znaša 140 evrov, za izobraževanje v tujini pa 280 evrov, prejemalo 2288 študentov. Tudi pri tej štipendiji lahko prejemniki dobijo dodatek za bivanje in dodatek za študente s posebnimi potrebami. Delodajalci pa lahko ob sofinanciranju države nudijo tudi kadrovske štipendije. Višina teh ni fiksno določena, vendar ne smejo biti nižje od državnih štipendij. Lani so podelili 267 kadrovskih štipendij.
Facebook
Čeprav imajo ljubljanski študenti na voljo 7358 postelj, se še vedno najdejo posamezniki, ki oddajajo tudi takšne luknje brez oken za 60 evrov, kar je več kot znaša najnižja cena bivanja v Akademskem kolegiju (41 evrov).
Poceni bivanje v domovih
V študentskih domovih lahko prebivajo študenti, katerih stalno prebivališče je od kraja študija oddaljeno vsaj 25 kilometrov. Izjemi sta, če ima do najbližjega postajališča javnega prevoza več kot štiri kilometre ali če živi v posebno težkih socialnih in zdravstvenih okoliščinah. Obenem povprečni dohodek na člana ne sme presegati 150 odstotkov povprečne bruto plače. Tudi pri zasebnikih lahko študenti prebivajo pod enakimi pogoji in dobijo subvencijo, ki jim krije del stroškov. Pri študentskih domovih je v subvencijo vštet že strošek najemnine, ki znaša od 41 evrov do 120 evrov za samske sobe, do katerih so upravičeni študenti vsaj drugega letnika. V študijskem letu 2015/16 je bilo podeljenih 2072 subvencij pri zasebnikih ali v zasebnih domovih in 10.310 subvencij v javnih študentskih ali dijaških domovih. Podatkov za lani še nimajo.
Subvencioniran prevoz
Študenti imajo tudi možnost koriščenja subvencioniranih prevozov. Že nekaj časa jim je na voljo enotna subvencionirana vozovnica integriranega javnega potniškega prometa, ki jo lahko koristijo za prevoz z vlakom, medkrajevnim avtobusom in mestnim avtobusom. Njena cena znaša od 20 (za 10 voženj na mesec) do 55 evrov (za kraje, oddaljene več kot 90 kilometrov). V povprečju jo uporablja okrog 34.000 študentov, država je za koncesije teh prevozov lani namenila skoraj 40 milijonov evrov.
