Na volitvah predsednika republike 22. oktobra bodo volivci lahko izbirali med kar devetimi kandidati. Med njimi je rekordno število žensk, saj se jih bo za najvišjo funkcijo v državi potegovalo kar pet. Z izjemo aktualnega predsednika Boruta Pahorja, ki se za vnovično izvolitev poteguje s podporo volivcev, vse kandidate predlagajo stranke.
Državna volilna komisija (DVK) je danes potrdila še pet kandidatur za predsedniške volitve, kar pomeni, da se bo v predsedniški tekmi pomerilo devet kandidatov. Je pa DVK zavrnila kandidaturo Aleša I Cepiča, zaradi česar je preložila tudi za petek predvideno žrebanje vrstnega reda kandidatov na glasovnicah.
V sredo opolnoči se je namreč iztekel rok za vložitev kandidatur za predsedniške volitve, ki bodo 22. oktobra. Do roka je to storilo deset posameznikov. DVK je kandidature aktualnega predsednika Boruta Pahorja, predsednice NSi Ljudmile Novak, kamniškega župana Marjana Šarca ter ministrice za izobraževanje Maje Makovec Brenčič potrdil že minuli teden.
Danes pa so uradni predsedniški kandidati postali še evropska poslanka Romana Tomc, upokojenka Angelca Likovič, koprski župan Boris Popovič, samostojna podjetnica Suzana Lara Krause in predsednik Zedinjene Slovenije Andrej Šiško.
Člani DVK pa so zavrnili kandidaturo Aleša I Cepiča, saj je kandidaturi priložil le 57 obrazcev podpore, medtem ko bi jih potreboval 5000.
Kljub očitnemu neizpolnjevanju pogojev pa ima Cepič v 48 urah od vročitve odločbe še možnost pritožbe na vrhovno sodišče. Zaradi tega so člani DVK danes sklenili, da v petek ne bodo izvedli žrebanja vrstnega reda kandidatov na glasovnicah, kot je bilo predvideno, in bodo počakali na morebitno odločitev vrhovnega sodišča.
Da bi preprečili morebitne zaplete, so člani DVK danes tudi sklenili, da vlagatelju nemudoma vročijo odločbo o zavrnitvi, da bodo roki za morebitno pritožbo čim prej stekli in bodo lahko čim prej izvedli žrebanje in nato natisnili glasovnice. Ob tem je bilo slišati bojazni, da Cepič odločbe ne bi prevzel, s čimer bi se vsi postopki zavlekli. Predsednik DVK Anton Gašper Frantar je sicer zagotovil, da izvedba volitev zaenkrat ni ogrožena.
Za izvedbo žrebanja sicer ni zakonsko določenega roka, mora pa DVK do 6. oktobra javno objaviti seznam kandidatur.
To so kratke predstavitve vseh kandidatov, ki bodo nastopili na predsedniških volitvah. Kandidati so navedeni po vrstnem redu vložitve kandidature na Državno volilno komisijo.
Ljudmila Novak
Profesorica slovenskega in nemškega jezika, rojena 1. 8. 1959, je od leta 2008 predsednica Nove Slovenije. Politično pot je začela kot županja Moravč med letoma 2001 in 2004, nato pa je bila izvoljena za poslanko v Evropskem parlamentu. Leta 2011 je NSi pod njenim vodstvom uspela vrnitev v državni zbor, Novakova pa je leta 2012 postala ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu. Danes je poslanka NSi, v predsedniško tekmo pa se je s podporo svoje stranke podala s sloganom Predsednica in pika.
Marjan Šarec
Univerzitetni diplomirani igralec, ki bo 2. decembra letos dopolnil 40 let, je od leta 2010 župan Občine Kamnik. Pred politično kariero je sprva delal kot novinar na Radioteleviziji Slovenija. Javnost pa si ga je najbolj zapomnila po imitacijah mnogih znanih osebnosti in tudi vlogah izmišljenih likov, najbolj znan je bil Ivan Serpentinšek. Na predsedniških volitvah nastopa s podporo svoje Liste Marjana Šarca, izbral pa si je slogan "Človek. Skupnost. Država."
Maja Makovec Brenčič
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport je kandidatka SMC, v svoj volilni program pa je umestila predloga pridobitve volilne pravice s 16. letom in ustavnega veta predsednika republike. Do nastopa ministrske funkcije maja 2015 je bila redna profesorica na področju mednarodnega poslovanja in prorektorica Univerze v Ljubljani. Rojena je 25. 5. 1969, med drugim pa je vodila tudi svet Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu. V zvezi z njenim delovanjem tam je bila deležna tudi očitkov zaradi prejemanja dodatkov za stalno pripravljenost, ki pa jih je vrnila.
Borut Pahor
Aktualni predsednik republike se za ponovno izvolitev poteguje s podporo volivcev, in sicer z enakim sloganom kot pred petimi leti - Skupaj. Rojen je 2. novembra 1963, opravljal pa je že vse najvišje funkcije v državi. Med letoma 2008 in 2011 je bil predsednik vlade, med letoma 2000 do 2004 pa je opravljal funkcijo predsednika državnega zbora. Leta 2004 je bil s prednostnimi glasovi izvoljen v Evropski parlament, pred izvolitvijo na predsedniško funkcijo pa je 15 let vodil stranko SD oziroma nekdanjo ZLSD.
Angelca Likovič
Predsedniška kandidatka zunajparlamentarne stranke Glas za otroke in družine je upokojenka, rojena 27. januarja 1944. Je nekdanja učiteljica, 18 let je bila tudi ravnateljica ene od ljubljanskih osnovnih šol. Med junijem in decembrom 2000 je bila v času vlade Andreja Bajuka državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo, po upokojitvi pa je bila soustanoviteljica društva Šola po meri človeka. Širši javnosti je postala znana kot komentatorka resničnostnih šovov.
Boris Popovič
Koprčan brez dlake na jeziku se je rodil 5. septembra 1962. Župan edine obalne mestne občine je prvič postal leta 2002. Med drugim je bil podjetnik in predsednik Nogometnega kluba Koper, sam pa je kot nogometaš in avtomobilist zabeležil več uspehov. Zadnja leta je večkrat tudi "gost" sodišč. V zadevi Serming je bil leta 2014 obsojen na tri leta zapora zaradi zlorabe položaja in pridobitve premoženjske koristi, a je višje sodišče sodbo razveljavilo in zdaj teče ponovljeno sojenje. Leta 2012 je bil obsojen na pogojno zaporno kazen zaradi razžalitve. Kandidira ga njegova stranka Slovenija za vedno.
Romana Tomc
Kandidatka SDS na volitvah nastopa s sloganom Spoštujmo in sodelujmo. Aktualna evropska poslanka je po izobrazbi diplomirana ekonomistka. Skoraj desetletje je bila zaposlena na Gospodarski zbornici Slovenije, delala je tudi pri združenju delodajalcev in na ministrstvu za delo, kjer je bila tudi državna sekretarka. V mandatu 2011 do 2014 je bila poslanka DZ, dve leti je opravljala tudi funkcijo podpredsednice DZ. Mati dveh odraslih otrok se je rodila 2. 11. 1965 v Ljubljani.
Suzana Lara Krause
Kandidatka stranke SLS se je rodila 15. 3. 1979 na Ptuju. Po izobrazbi je profesorica slovenščine in ruščine, danes pa je samostojna podjetnica. Politično je aktivna od 2010, in sicer predvsem v stranki, kjer je tudi predsednica Slovenske ženske zveze. Je poročena in mati dveh otrok. Prepričana je, da Slovenija potrebuje predsednico, ki zna delati s svojimi rokami in ima srce na pravem mestu in ki čuti, da je Slovenija več kot le pest riža.
Andrej Šiško
Rojen je bil v Kopru 24. aprila 1969, a se je preselil v Maribor, kjer ga med drugim poznajo po aktivnem udejstvovanju v navijaških vrstah Viol. Bil je med ustanovitelji več ilegalnih organizacij, leta 2007 pa je bil pravnomočno obsojen zaradi poskusa umora in izpuščen leta 2009. V zapor so ga odpeljali kar s soočenja kandidatov za poslance v DZ na lokalni televiziji. Danes je predvsem publicist in avtor več knjig. Je kandidat Gibanja Zedinjena Slovenija, ki ga tudi vodi, želi pa si prebuditi slovensko ljudstvo.
