Ocvirk je prepričan, da bodo zbrali tudi potrebne podpise za razpis referenduma. "Vemo, da jih bomo zbrali 40.000 kadarkoli, saj so ljudje zelo nezadovoljni z zdravstvenim sistemom," je poudaril in ocenil, da bodo lahko tudi na referendumu dosegli zadosten kvorum za zavrnitev zakona, ob čemer je spomnil na 500.000 čakajočih državljanov na zdravstvene storitve.
Kot bistvene člene v noveli zakona navaja tiste v zvezi s koncesijami, ki jih s predlogom omejujejo. To pomeni, da bo manj koncesionarjev in s tem daljše čakalne dobe. Ob tem je navedel, da koncesionarji trenutno opravijo več kot 20 odstotkov zdravstvenih storitev. Po njegovih besedah v noveli niti niso natančno določeni pogoji za podelitev in odvzem koncesije.
Kot je pojasnil Ocvirk, je danes podpise pod pobudo za referendum prinesel kot posameznik in ne v imenu Društva za zdravje naroda, saj je bil rok za formalno angažiranje društva prekratek. So pa podpise, ki jih je danes vložil v DZ, zbirali tudi člani Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov, je pojasnila predsednica združenja Helena Mole, ki je dodala, da so referendumsko pobudo podprli, ker zdravniki in bolniki niso zadovoljni z novelo.
Del podpisov so po besedah Ocvirka zbirali tudi v ambulantah. Potrebnih 40.000 podpisov za zahtevo referenduma pa bodo, kot je napovedal, zbirali bolj organizirano, pred upravnimi enotami. Med podpisniki pobude za referendum so po trditvah Ocvirka tudi zdravstveni delavci. A je ob tem zatrdil, da z namero referenduma ne gre za ščitenje interesov koncesionarjev. Ti so sicer po njegovih besedah pomemben integralni del javnega zdravstva in jih je treba tako tudi obravnavati.
Ob tem je Ocvirk še zagotovil, da člani upravnega odbora društva za zdravje naroda, ki so povezani s podjetjem Medicor, nimajo nikakršnega vpliva na referendumsko pobudo. Konkretno profesorica Metka Zorc se je po njegovih navedbah od tega distancirala.
DZ je novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki med drugim opredeljuje način podeljevanja koncesij, sprejel 19. septembra, deležna pa je bila številnih kritik in nasprotovanj tudi iz zdravniških organizacij.
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je že zjutraj pred sejo DZ v zvezi z referendumsko pobudo odvrnila, da je to pač demokracija, ki vsem nudi možnost, da zberejo podpise za referendum. Je pa prepričana, da je novela zakona pomemben korak k ohranitvi javnega zdravstva, kakovosti storitev in dostopnosti do storitev ne glede na finančni položaj bolnika. Trdno je prepričana, da se bodo državljani, če bo do referenduma prišlo, pravilno odločili.
Novela zakona o zdravstveni dejavnosti je posegla v koncesije v zdravstvu, ki jih bodo po novem lahko podelili le na podlagi javnega razpisa, za obdobje 15 let z možnostjo podaljšanja še za 15 let. Koncesija bo razpisana le za dopolnitev javne zdravstvene mreže, ne bo pa predmet dedovanja, prodaje, prenosa ali druge oblike pravnega prometa. Novela predvideva koncesijski akt in koncesijsko pogodbo.
Zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih bodo lahko delo pri zasebnikih opravljali le pod zakonsko določenimi pogoji.
Besedilo zakona tudi prepoveduje oglaševanje zdravstvene dejavnosti, ki je zavajajoče, nedostojno in nedovoljeno glede na zakon o varstvu potrošnikov. Ureja pa tudi dolga leta nerešeno vprašanje medicinskih sester s srednješolsko izobrazbo, ki opravljajo delo višjih sester.
