Trenutna ureditev
Mati ima po rojstvu otroka 105 dni materinskega dopusta, oče pa 30 dni očetovskega dopusta. Poleg tega še vsakemu staršu pripada po 130 dni starševskega dopusta, pri čemer lahko oče na mamo prenese vseh 130 dni.
Bodo imele ženske v Sloveniji v prihodnje za tretjino krajši porodniški dopust? Tak je namreč predlog direktive o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev, ki jo je pred meseci predstavila Evropska komisija. Po njej bi imele ženske v Sloveniji le še osem mesecev porodniškega dopusta, preostale štiri mesece pa bi morali izkoristiti očetje ali pa bi dopust propadel.
Izboljšati položaj žensk
Evropska komisija želi z direktivo, ki jo je predstavila spomladi, izboljšati položaj žensk na trgu dela oziroma povečati njihovo zaposlenost. V letu 2015 je bila namreč stopnja zaposlenosti žensk, starih med 20 in 64 let, 64,3-odstotna, stopnja zaposlenosti moških pa 75,9-odstotna. Eden glavnih razlogov za ta razkorak, ugotavljajo v Bruslju, je neustrezna politika usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, ključna težava pa naj bi bila prav v neuravnoteženosti delitve starševskega dopusta.
Evropska komisija zato predlaga, da bi bilo 120 dni starševskega dopusta neprenosljivih, kar pomeni, da bi mame v Sloveniji lahko izkoristile le še 245 dni porodniškega dopusta. Preostalo bi moral izkoristiti oče ali pa bi ta dopust propadel.
V Sloveniji je zaposlenih 79,2 odstotka žensk z enim otrokom (v EU 71,3 odstotka), 83,5 odstotka žensk z dvema otrokoma (EU: 70,3 odstotka) in 80,4 odstotka žensk s tremi ali več otroki (EU: 54,7 odstotka).
V Sloveniji na slabše
Čeprav imamo v Sloveniji eno najbolj »radodarnih« ureditev porodniškega dopusta v Evropi, je zaposlenost žensk pri nas precej višja od evropskega povprečja, na kar je v odzivu na predlagano direktivo pokazala tudi slovenska vlada, ki spremembi, kot tudi številne druge vlade, ni naklonjena. Težko bi torej rekli, da ima skrb za otroka v prvem letu po njegovem rojstvu negativne posledice na zaposljivost žensk, prej obratno. Na drugi strani lahko ob skrajševanju porodniške za ženske pričakujemo kar nekaj težav.
Strokovno mnenje
Pediatrinja Tatjana Pavlin, predstojnica otroškega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, opozarja predvsem na (pre)zgodnjo odtegnitev otroka od mame v njegovi najranljivejši fazi: »Za otroka bi bil to velik minus. Zgodnja navezanost na eno odraslo osebo, praviloma je to mama, je za poznejši razvoj otroka ključnega pomena, saj mu pomaga vzpostaviti občutek reda, stabilnosti in varnosti. Otroci, ki te zgodnje navezanosti ne razvijejo v zadostni meri, imajo pozneje slabšo samopodobo, so manj samostojni in samozavestni. Idealno bi bilo, če bi lahko ta povezanost trajala do tretjega leta starosti, je pa enoletna porodniška kar dober kompromis.«
Dojenje
Druga, čisto praktična težava krajšega porodniškega dopusta bi bilo dojenje, ki dokazano pozitivno vpliva na zdravje otroka. »Dojeni otroci so bolj zdravi in zaradi tega pri njihovih starših beležimo manj absentizma. Če bo mama zaradi krajše porodniške in krajšega časa dojenja pozneje ves čas na bolniškem dopustu, taka sprememba najbrž nima nobenega smisla,« opozarja Pavlinova. Pravi, da naj bi bil otrok do šestega meseca starosti izključno dojen, dojenje pa priporoča vsaj do drugega leta starosti ali še dlje. Več mesecev dojenja zmanjšuje tudi možnost za nastanek raka dojke pri mami.
