Neeksplodirane mine, ki tudi na našem območju prihajajo na dan ob različnih zemeljskih delih in tudi drugače, pomembno zaznamujejo naš vsakdanjik. Čas, iz katerega izhaja ta eksploziv, in poreklo sta pomembna. A to je že lahko stvar neke druge obravnave.
Klici vsak dan
Obveščanje
Prijave o najdbah neeksplodiranih ubojnih sredstev regijski centri za obveščanje na številko 112 sprejmejo domala vsak dan v letu.
Prijave o najdbah neeksplodiranih ubojnih sredstev (NUS) regijski centri za obveščanje na številko 112 sprejmejo domala vsak dan v letu, tudi statistika pogostosti intervencij kaže, da Državna enota civilne zaščite za varstvo pred NUS posreduje v povprečju več kot enkrat dnevno, kot pojasnjujejo v upravi za zaščito in reševanje.
Državna enota za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi je v letu 2017 posredovala 274-krat in pri tem odstranila oziroma uničila skoraj sedem ton neeksplodiranih eksplozivnih teles. V Posavju, na Dolenjskem in v Beli krajini so pripadniki enote posredovali v 27 primerih in odstranili 39 kosov neeksplodiranih ubojnih sredstev v skupni teži dobrih 167 kilogramov. To so podatki s konca julija in glede na to, da eksplozivna telesa najdejo zelo pogosto, so omenjene številke danes drugačne, večje.
Obravnavano področje je pred časom zaznamovala drama z bombo v Vurberku. Tako zahtevnih primerov na Dolenjskem, v Posavju in Beli krajini na srečo ni. »Zaradi starosti najdenih sredstev, kemičnih sprememb v eksplozivnih polnitvah in poškodovanosti prožilnih mehanizmov vse intervencije na področju varstva pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi spadajo v zelo zahtevne, je pa res, da so lahko pripadniki v skladu s pravili stroke in varnosti vsa najdena sredstva v letošnjem letu prepeljali v začasna skladišča in so bila uničena na obdobnem uničenju v juliju, kar pomeni, da ni bilo treba izvesti uničenja na kraju najdbe,« v upravi za zaščito in reševanje pojasnjujejo stanje v Posavju, na Dolenjskem in v Beli krajini.
Min ni več
NAJDBE
Na Dolenjskem in v Beli krajini so letos (do konca julija) posredovali v 27 primerih in odstranili 39 kosov neeksplodiranih ubojnih sredstev v skupni teži dobrih 167 kilogramov.
Vojaško letališče Cerklje ob Krki je prav gotovo prostor, ki si na našem širšem območju z vidika nevarnosti morebitnih neodkritih min zasluži posebno skrb. Ob slovenski osamosvojitvi je takratna JLA okrog vojaških objektov letališča namreč postavila minska polja. Brežice so po odhodu nekdanje zvezne armade zahvaljujoč uspešni tihi diplomaciji zlasti lokalnih vojaških poveljnikov imele v rokah vsaj del načrtov cerkljanskih minskih polj. Strokovnjaki za razminiranje so takrat nemudoma začeli čistiti omenjeno nevarno območje. Ali so tam še neeksplodirane mine, je primerno vprašanje za upravo za zaščito in reševanje glede na vse, kar se je dogajalo v začetku 90. let na slovenskem vojaškem letališču in v okolici. Kot odgovarjajo v upravi, so strokovnjaki z detektorji kovin območje letališča med letoma 1992 in 1994 pregledali in pri tem odstranili vse mine, ki jih je tam postavila JLA. »To pomeni, da na pregledanem območju zagotovo ni več neeksplodiranih ubojnih sredstev oziroma min,« pojasnjujejo v upravi za zaščito in reševanje.
V Sloveniji so med letoma 1975 in 2016 našli ter uničili skupno 309.010 neeksplodiranih min in drugega razstreliva v skupni teži dobrih 525 ton. To pomeni v povprečju več kot 7300 kosov na leto ali 20 kosov vsak dan. Najdenih eksplozivnih teles je bilo vsako leto povprečno 12,5 tone, kar pomeni več kot 31 kilogramov na dan.
