Neobičajen pojav

Kaj pomenijo nenavadni koncentrični krogi nad Slovenijo?

M.K.
12. 9. 2017, 08.12
Posodobljeno: 12. 9. 2017, 19.00
Deli članek:

Na radarski sliki meteorologov so se v ponedeljek pojavili nenavadni koncentrični obroči s središčem na lokaciji radarjev na Lisci in še bolj vidno na Pasji ravni.

Arso
Radarska slika, sestavljena iz obeh radarjev, kjer se vidijo kolobarji okoli obeh radarjev (Lisca in Pasja ravan).

Včeraj zjutraj nas je od juga dosegel oslabljen nevihtni sistem, ki je nastal nad osrednjim Jadranom. Nevihtni sistem je toliko oslabel, da se je nad Slovenijo večinoma pojavljal zmeren in dokaj enakomeren dež (frontalne, stratiformne padavine). Na radarski sliki je dobro opazno večje padavinsko območje. Posebnost slike pa so koncentrični obroči s središčem na lokaciji radarjev na Lisci in še bolj vidno na Pasji ravni, so zapisali na facebook profilu Arso. 

Zakaj nastajajo koncentrične pasovi?

www.meteo.si
Meteorološka postaja na Lisci danes zjutraj.

Ne gre za naraven pojav, temveč za pomanjkljivost merjenja padavinskih oblakov z radarjem. Poleg enakomernih padavin je bila značilnost ponedeljkovega padavinskega dogodka visoka meja sneženja na okrog 3500 m. Nižje so se snežinke preobražale v dež, kar pri radarskih meritvah predstavlja težavo, saj radarski snop žarkov ne loči med suhimi snežinkami, talečimi se snežinkami in dežnimi kapljami. Jakost padavin iz talečih se snežink v primerjavi s suhimi se navidezno poveča za faktor 5 ali več (kljub nespremenjeni velikosti), kar radar napačno interpretira kot povečane (precenjene) padavine. Temu rečemo v žargonu “svetli pas” (angl. “bright band”), v resnici pa gre za pas taljenja, pojasnjujejo na Arso. 

Radar meri ozračje tridimenzionalno, z ozkim antenskim snopom, širokim le 1°. Antenski snop 12-krat obkroži polni kot 360°, pri tem pa se naklon snopa (elevacija) vsakič malo dvigne. Začne se pri 0,5° in konča pri 28°. Ker je potrebno meritev izvesti v največ 5 minutah, je med zgornjimi elevacijami precej vrzeli, med predzadnjo in zadnjo že kar 8°. Zaradi vrzeli plast svetlega pasu, debela nekje 300-500 m, od zgoraj zgleda kolobarjasto, običajno z izmeničnimi rumenimi in rdečimi kolobarji. Kolobarji so izraziti tudi zato, ker prikazujemo tloris maksimalnih radarskih padavin.

Pojav je bolj izrazit, če je meja sneženja visoka in padavine enakomerne, to pa je pozno spomladi in zgodaj jeseni.

Pri interpretaciji radarskih slik se je treba torej zavedati pomanjkljivosti tovrstnih meritev, še dodajajo.