Dušan Šuštar iz Dragatuša izhaja iz glasbene družine. Končal je srednjo glasbeno šolo za harmoniko, v Karlovcu pa še srednjo glasbeno šolo za teorijo. »S prvo zasedbo, imenovano Klub 808, sem začel nastopati pred približno 35 leti, ko sem odslužil vojaški rok. Bolj odmevno je bilo sodelovanje z Ansamblom Tonija Verderberja, ko sem eno leto s tamburico nadomeščal Boruta Klobučarja,« se spominja začetkov.
Odmevni nastopi in sodelovanja
Vztrajal je kljub bolečini Rehabilitacija po nesreči, v kateri je Dušan Šuštar izgubil tri prste, je trajala dve leti, ljubezen do harmonike pa je očitno večna.
Vodil je tudi tamburaško skupino črnomaljske folklorne skupine Zeleni Jurij in igral berdo. A jo je zaradi prezasedenosti in nekaterih drugih vzrokov zapustil ter prevzel tamburaško skupino dragatuške folklorne skupine. »Takrat je prišlo k dragatuški folklorni skupini veliko črnomaljskih folkloristov. Nekaj dragatuških tamburašev je začelo igrati tudi drugačno glasbo, predvsem etno pop, in tako je nastala tamburaška skupina Vodomec. Eno leto po začetku delovanja so me povabili k sodelovanju. Postal sem umetniški vodja, pisal sem aranžmaje in priredbe, vodil vaje, bil vodilni vokal in igral brač. Posneli smo dve zgoščenki. Leta 2000 pa me je Helena Blagne prosila, da bi Vodomci z njo posneli pesem Oče moj. A Vodomci niso bili za to, čeprav sem Heleni že obljubil sodelovanje. Zato sem ustanovil tamburaško skupino Stari bas, s katero smo posneli Helenino pesem,« pripoveduje Dušan.
Posledice tega sodelovanja so bile, da je bil Stari bas, v katerem je bilo sedem članov, spremljevalna skupina Blagnetove v ledeni dvorani Hale Tivoli, z njo so nastopili na Taboru v Mariboru, v koncertni dvorani na Bledu, v novomeški športni dvorani. Skupaj z Janezom Doltarjem so bili v Križankah spremljevalna ekipa Oliverja Dragojeviča.
Življenjski preobrat
Na Glasbeni šoli Črnomelj poučuje električne klaviature, v Glasbeni delavnici Šuštar pa klavirsko harmoniko. Igra na zabavah in v dveh zasedbah – Triu Šuštar in Stari bas.
Pred štirimi leti pa je Dušan v nesreči izgubil tri prste na levi roki. Imel je daljši premor, saj je za rehabilitacijo potreboval dve leti. A se ni mogel sprijazniti z mislijo, da ne bo več igral harmonike. Zato se je naučil igrati z enim prstom tako kot prej s štirimi. »Ljudje me gledajo in ne morejo verjeti, da lahko igram z enim prstom na levi roki,« se nasmehne.
Šuštar je sicer redni zunanji sodelavec Glasbene šole Črnomelj, kjer poučuje električne klaviature, v svoji Glasbeni delavnici Šuštar pa klavirsko harmoniko. Poleg tega priložnostno igra na različnih zabavah, še vedno ima dve zasedbi – Trio Šuštar in Stari bas. Občasno pomaga tudi folklorni skupini Dragatuš, trenutno pa sodeluje s tamburaši te skupine kot producent pri nastajanju zgoščenke.
