V Sloveniji imamo 94 domov za starejše, ki lahko sprejmejo približno 20 tisoč ljudi. Na sprejem pa trenutno čaka približno 6400 upokojencev.
Dom za starejše
Kdo gre lahko v dom?
Za sprejem v dom starejših lahko zaprosijo državljani Slovenije, ki imajo prebivališče na območju Slovenije, in tujci, ki imajo dovoljenje za stalno bivanje pri nas in so stari 65 let ali več.
Sodeč po tem, da je bil zadnji javni dom za starejše zgrajen pred 18 leti, država tudi na tem področju ni pripravljena na izzive prihodnosti. V zadnjih petnajstih letih se je namreč število prebivalcev, starejših od 65 let, povečalo skoraj za sto tisoč, z 216.000 na skoraj 313.000. Do leta 2060 naj bi se po projekcijah delež prebivalstva, starejšega od 65 let, podvojil in predstavljal kar tretjino populacije. Vse to pomeni, da bo potreb po primernih domovih za starejše in večjem številu negovalcev vse več.
Neaktivna država
Čeprav se pri nas veliko govori o vzdržnosti pokojninske blagajne in pri tem sledi neoliberalni doktrini, ki tudi na tem področju želi predvsem varčevati pri javnih stroških, namenjenih za pokojnine in zdravstvo, pa je veliko manj govora o priložnostih (v obliki novih delovnih mest), ki jih ponuja starajoča se generacija. Ker se razvoj na tem področju prepušča trgu, pa je logično, da rastejo tudi cene zasebnih domov, ki z nudenjem teh storitev kujejo dobičke na račun že tako revnih upokojencev in njihovih svojcev, ki so jih dolžni preživljati.
Nizke pokojnine, visoke cene
Vrstni red
Kdaj bo prosilec sprejet v dom, je odvisno od vrstnega reda prispelih prošenj, bližine starostnikovega stalnega prebivališča, zdravstvenega stanja, socialnih razlogov, ki lahko pomembno vplivajo na nujnost sprejema, ter drugih razlogov, ki opravičujejo sprejem v dom.
Na področju cen bi lahko vlada poskrbela, da bi te predvsem najrevnejše oskrbovance manj udarile po žepu. Stanovalci, ki ne potrebujejo pomoči, v povprečju za standardno namestitev v dvoposteljni sobi plačajo približno 540 evrov na mesec, v zasebnem zavodu pa 660 evrov. Pri tem velja omeniti, da skoraj polovica upokojencev prejema manj kot 540 evrov, že povprečna pokojnina pa ne zadostuje za kritje stroškov nastanitve v zasebnem zavodu. Že v primeru nadstandarda, ki pomeni lastno kopalnico, hladilnik in televizor ali dodatne storitve (prevoze k zdravniku, dietno prehrano), se lahko stroški zvišajo za deset evrov na dan. Stroški storitev za oskrbovance, ki potrebujejo posebno pomoč, znajo narasti tudi do visokih 1300 evrov.
