Vlada ne popušča in iz rok noče izpustiti evrov, ki jih prinašatako imenovani kriznidavek na dodano vrednost (DDV). Naj spomnimo: gre za višji DDV, ki ga je vlada Alenke Bratušek leta 2013 sprejela za lažje obvladovanje proračunskega primanjkljaja, šlo pa naj bi le za začasen ukrep. Vsa ta leta tako DDV znaša 22% namesto 20% in 9,5% namesto 8,5%.
Ob visokoletečih besedah vlade Mira Cerarja o koncu krize, pozitivnih trendih in zmerni gospodarskei rasti Slovenije, ki jih poslušamo že nekaj časa, pa vlada nikakor ne želi spustiti stopenj DDV na predkrizno raven. Ob tem pa so za zaposlene v zasebnem sektorju, ki jim v času krize nikakor ni bilo prizanešeno, "zanimivi" podatki, ki kažejo na razkorak v višini povprečne mesečne plače v javnem in zasebnem sektorju. Da ne bo zmede: plačna tehtnica je in ostaja nagnjena na stran javnega sektorja.
"Požegnani"milijoni in višja povprečna plača za javni sektor
V prvotnih izhodiščih je vlada za odpravo vseh plačnih anomalij namenila 70 milijonov evrov, v četrtkovem sporočilu po seji vlade pa so zapisali, da predlagajo, da končni učinek odprave anomalij vlada določi upoštevaje vsebino in potek pogajanj, saj je končni rezultat praviloma kompromis med vladno in sindikalno stranjo.
Vlada prav z argumentom konca krize počasi in vztrajno odpravlja "krizne ukrepe", ki so hromili plačno politiko in napredovanja v javni upravi, konec lanskega leta so bile odpravljene tudi anomalije pri vrednotenju delovnih mest. Vsa sredstva seveda prihajajo iz proračuna.
To pa še zdaleč ni vse. Med vlado in javnim sektorjem potekajo pogajanja o postopnem sproščanju ukrepov na področju plač, o odpravi plačnih nesorazmerij nad 26. plačnim razredom, v delu je predlog novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju, po kateri bi se za zdravnike odpravila omejitev najvišje uvrstitve v 57. plačni razred, zaposlenim pa ne bi bilo več treba vračati preveč izplačanih plač: to je le nekaj področjih, o katerih se v novem krogu pogajanj z javnim sektorjem ukvarjala država. Po poročanju STA naj bi se novembra dogovorili o uvrstitvi v plačne razrede delovnih mest in nazivov, ki naj bi bila po vsebini, zahtevnosti ali kateri drugi okoliščini primerljiva z zdravniškimi delovnimi mesti. Vzporedno v zvezi z odpravo anomalij pri vrednotenju delovnih mest direktorjev pa bo po pojasnilih vlade potekalo tudi medresorsko usklajevanje uredbe o plačah direktorjev.
Vlada: "Nujna nadaljnja ohranitev " višjih stopenj DDV
Pa se vrnimo k DDV-ju, davku, ki ga na lastnih denarnicah občutijo vsi, ne glede na to ali so zaposleni v javnem ali zasebnem sektorju, ali prejemajo minimalno ali nadpovprečno plačo.
Poročali smo, da je julija Andrej Čuš (znova) predlagal, da naj se obe stopnji davka na dodano vrednost (DDV) povrneta na predkrizno raven glede na "močno izboljšane gospodarske kazalce ter tudi obnašanje vlade, ki govori, da krize ni".
Gospodarska rast prinesla 14 evrov več minimalni plači
Je pa v gospodarsko ugodnem letu 2017 vlada dvignila minimalno plačo. Ta znaša 804,96 evra bruto, kar je za 1,8 odstotka oziroma za 14,23 evra več od minimalne plače v minulem letu, ko je znašala 790,73 evra.
Vlada pa je po četrtkovi seji vlade sporočila, da z januarjen 2018 tega ne bo storila. V imenu vzdržnosti in okrepitve strategije uravnoteženja javnih financ.
Kot so zapisali, "vlada predlogu zakona nasprotuje". Pojasnjujejo, da je mora Slovenija kljub zmerni gospodarski rasti za doseganje fiskalnega cilja še naprej "zahtevati kombinacijo fiskalne odgovornosti in priprave strukturnih ukrepov, pa tudi ukrepov za povečanje konkurenčnosti poslovnega okolja. To pomeni, da mora vlada tudi v prihodnjih letih nadaljevati postopno javnofinančno konsolidacijo in si še naprej prizadevati za uspešno upravljanje dolga državnega proračuna."
Glede stopenj DDV vlada poudarja, da je zaradi "zagotavljanja vzdržnega načina odprave čezmernega primanjkljaja in nujno potrebne okrepitve strategije uravnoteženja javnih financ nujno potrebna njuna nadaljnja ohranitev."
Ob tem na Cerarjevi vladi spominjajo, da je ob dvigu stopenj DDV sredi leta 2013 vlada Bratuškove ocenila, da se bodo prihodki iz naslova DDV zvišali za 250 milijonov evrov letno (od tega 100 milijonov evrov leta 2013, dodatnih 150 milijonov evrov leta 2014). Realizacija je potrdila pravilnost ocene, pri čemer so se prihodki v zadnjih treh letih še dodatno zvišali zaradi sprejetih ukrepov za zmanjšanje obsega sive ekonomije, se pohvalijo Cerarjevi.
Z letom 2016 je bilo tako letno zagotovljenih za približno 300 milijonov evrov prihodkov več, kar je v skladu z glavnimi cilji javnofinančne politike Slovenije, pišejo na vlado.
Glede na odločenost vlade Mira Cerarja, da se denarju, ki ga prinaša "začasen" DDV, očitno še lep čas ne namerava odpovedati in glede hitrost, s katero odpravlja krizne ukrepe za javni sektor, lahko le ocenimo, da vlada očitno tudi že dobro ve, kaj bo storila z dodatnimi milijoni ...
