Francoski pesnik, novelist in romanopisec je že davnega leta 1894 dejal, da zakon v svoji zveličavni enakosti tako bogatim kot revnim prepoveduje spanje pod mostovi, prosjačenje na ulicah in kraje štruc kruha.
S tem je želel opozoriti na dejstvo, da pravo, čeprav je formalno enako za vse, ni nevtralno in je prikrojeno v prid bogatejšim. Da je velikokrat tako, lahko vidimo tudi ob sodnih sporih na sodiščih, ko posamezniki, ki so obogateli v protizakonitih okoliščinah, s tem istim denarjem najemajo dražje odvetnike, ti pa jim pogosto s svojim znanjem in iskanjem lukenj v zakonih pomagajo do prostosti.
Kot je razvidno iz tabele, že najnižji možni stroški pravdnih storitev povprečnega državljana krepko udarijo po žepu. Ker pa so postopki velikokrat zapleteni in dolgotrajni, tudi zaradi pritožb na višja sodišča, se lahko stroški povzpnejo v nebo.
Kdo si lahko privošči pravdanje?
Navadnim smrtnikom z nizkimi plačami takšni odvetniki niso dostopni. Minimalne stroške odvetniških storitev sicer določa odvetniška zbornica v dogovoru z ministrstvom za pravosodje. Tako vas bo že pogovor z odvetnikom o primeru stal 46 evrov, nadaljnji stroški pa so odvisni od vrednosti spora. Če ste nekomu posodili deset tisoč evrov in vam denarja ni hotel vrniti ter ste se odločili, da ga izterjate prek sodišča, vas bo nadalje sodna taksa za tožbo stala 405 evrov. Minimalni stroški postopka pa bodo skupaj okvirno znašali skoraj 2100 evrov oziroma petino vrednosti spora. Povsem verjetno je, da bodo še narasli – v primeru bolj zapletenih sporov ali zaradi pritožb na višja sodišča.
Večina težko do sodišča
Res je sicer, da bo v primeru dobljene tožbe nasprotna stran morala povrniti tudi vaše stroške postopka, toda marsikdaj si posameznik zaradi dragih postopkov ne more privoščiti niti začeti pravde. Povprečen prihodek na gospodinjstvo je približno 21.800 evrov, družini pa na leto ob vseh vsakdanjih stroških ostane nekaj manj kot 2300 evrov. To pomeni, da bi družina za tožbo morala nameniti skoraj vse celoletne prihranke. Če upoštevamo dejstvo, da tri četrtine delavcev zasluži manj kot povprečno plačo in premnogi živijo iz meseca v mesec, ugotovimo, da si veliko ljudi dragih stroškov pravdanja pravzaprav niti ne more privoščiti. Na voljo jim je sicer tudi brezplačna pravna pomoč, a ta ni dosegljiva vsakomur in ima svoje pasti, o čemer bomo več pisali prihodnji torek. Vse to postavlja manj premožne državljane pri iskanju pravice v slabši položaj od bogatejših.
