Na Fursu si lahko le želijo takšnih državljanov, kot je podjetnik Igor Akrapovič, saj je ta svojo pred nekaj meseci kupljeno povsem novo razkošno jahto registriral pri nas. Za plovilo, dolgo 18 metrov, priznanega italijanskega proizvajalca Azimut-Benetti, je, kot nam je zaupal, plačal okoli dva milijona evrov, pri čemer je svoji državi plačal DDV in vse drugo.
Gre za luksuzno jahto tipa magellano, ki so jo pri cenjeni britanski reviji Motor Boat & Yachting letos razglasili za najboljšo jahto na svetu v svojem razredu. Namenjena je za 14 potnikov, poganjata jo dva motorja Volvo, vsak z močjo 588 kilovatov oziroma 800 konjev. Maksimalna hitrost, s katero lahko križari Akrapovič, je 23 vozlov (43 kilometrov na uro), ob nekoliko nižji hitrosti je doseg jahte z enim polnjenjem rezervoarja 320 navtičnih milj oziroma skoraj 600 kilometrov. Tako kot druge jahte z zelo močnimi motorji je tudi ta izjemno žejna, v njen rezervoar za (dizelsko) gorivo gre 4500 litrov.
Po besedah Akrapoviča jo ima privezano v marini v Novigradu, vpisana je nanj kot fizično osebo, uporabljala jo bo izključno njegova družina. »Z ženo sva se po desetletjih trdega dela odločila vzeti nekaj več časa tudi zase in bova uživala na plovbi po Jadranu,« nam je nakup pojasnil Akrapovič. V jahti po imenu Dot so urejene tri ali štiri luksuzno opremljene kabine za potnike in še ena za posadko dveh oseb, če ju lastnik najame.
Če kdo, si takšno plovilo zasluži Akrapovič, saj je zgradil izjemno uspešno in svetovno znano družbo Akrapovič, kjer izdelujejo izpušne sisteme za motocikle in avtomobile. Skupaj bo število zaposlenih v kratkem zraslo na približno tisoč, pri reviji Manager pa so njegovo premoženje ocenili na 91,6 milijona evrov, kar ga uvršča na osmo mesto na lestvici slovenskih bogatašev.
Drugi dom Joca Pečečnika
Že staro ime na lestvici lastnikov največjih jaht in jadrnic, registriranih v Sloveniji, je podjetnik Joc Pečečnik, ki se ponaša s skoraj 24 metrov dolgo jahto prestižne znamke Maiora (pravijo ji mercedes med jahtami). Res je stara že 14 let, a še vedno prepriča z razkošjem in videzom. Kot nam je pred časom dejal Pečečnik, na plovilu s pomenljivim imenom Drugi dom preživi osem tednov na leto. Sicer je podjetnik drugi na lestvici najbogatejših Slovencev, pri reviji Manager so njegovo premoženje v obliki lastništva nad firmo Interblock (proizvajajo igralne avtomate) ocenili na 255 milijonov evrov.
Novinec na lestvici največjih v Sloveniji registriranih jaht pa je uspešni podjetnik Boštjan Šifrar (zanjo odplačuje VBKS Leasingu). Njegovo plovilo je enako dolgo kot Pečečnikovo, vendar je jahta po imenu Estella bistveno mlajša, stara sedem let. Je prav tako kakovostne znamke – Ferretti. Tudi Šifrar je na lestvici najbogatejših Slovencev, in sicer na 44. mestu, s premoženjem, ocenjenim na 27,2 milijona evrov. Je lastnik firme Sibo G iz Škofje Loke, ki je imela lani 31,3 milijona evrov prihodkov in 2,45 milijona evrov čistega dobička. Izdelujejo zapiralne embalaže za tube, steklenice ter tehnične rešitve na tem področju za farmacevtsko in elektroindustrijo. Začel je Šifrarjev oče z obrtno delavnico, danes imajo že 300 zaposlenih, prodajajo po vsem svetu.
Razvpiti Srečko Kenda
Izvedeli smo, da ima precej znanih Slovencev svoja plovila privezana v veliki marini Punat na Hrvaškem. Gre za zgledno urejeno marino, ki je dobro zaščitena pred razburkanim morjem, pa tudi zaradi bližine je priljubljena med slovenskimi morjeplovci. Pri našem obhodu marine smo res zasledili vrsto plovil pod slovenskimi zastavicami, med njimi 15-metrsko jadrnico po imenu Modrina, v lasti razvpitega poslovneža Srečka Kende. Jadrnica je stara le pet let, Kenda pa je znan kot nekdanji član uprave Istrabenza, v času še bolj razvpitega Igorja Bavčarja. Trenutno je drugi največji lastnik Klirinško depotne družbe (KDD), hkrati je največji lastnik Hranilnice Lon, kjer je tudi prvi nadzornik.
V Punatu je svojo 10,6 metra dolgo jadrnico Lidija privezal tudi Aleš Bratož. Slednji je bil od leta 2008 do 2013 predsednik uprave novomeškega Revoza, nato je bil vodja industrijske podružnice Renaulta v Turčiji, od lani vodi dobavno in proizvodno verigo v ruskem proizvajalcu avtomobilov Avtovaz. Lastniki jadrnic sicer na lastnike jaht gledajo nekoliko zviška, saj se imajo zgolj sami za resnične morjeplovce, ki morajo za plutje znati izkoriščati veter.
18 metrov Radoja Mićića
Med bolj razkošnimi jahtami v omenjeni marini je Kitri v lasti Radoja Mićića iz Ljubljane. Osemnajst metrov dolgo plovilo je letnik 2011, Mićić ga je registriral v Piranu za osebni namen. Ta lastnik je bil včasih na lestvici najbogatejših Slovencev z 11 milijoni evrov premoženja, saj je bil do lani solastnik družbe Teleray, ki ima s finskim proizvajalcem mobilnih telefonov Nokia sklenjeno distribucijsko pogodbo.
Naleteli smo še na jahto poslovneža, glasbenika, kolumnista, aforista, televizijskega voditelja, pilota, pomorca, popotnika, športnika in hedonista Erazma B. Pintarja. Tako se je na svoji spletni strani narcisoidno opisal Pintar sam. Njegova barka Daniela ni med največjimi (11,3 metra), stara je deset let. Mediji so Pintarja označevali kot »zapeljivca in nenasitnega ljubimca«, je solastnik firme Zaslon Telekom za informacijske tehnologije.
Naslednjega lastnika jahte, privezane v Punatu, lahko imenujemo kot podjetnika in nekdanjega politika. Gre za nekdanjega poslanca SDS Iztoka Podkrižnika iz Ljubnega ob Savinji; njegova 18-metrska jahta Upi je stara 14 let, je cenjene znamke Ferretti, vgrajena ima dva motorja po 772 kilovatov. Podkrižnik ima istoimensko firmo za specialno strojno opremo, je tudi lastnik blagovne znamke Glamping Slovenija za luksuzno kampiranje.
Cene priveza
Seveda ni dovolj jahto in jadrnico zgolj imeti, temveč jo tudi vzdrževati in zanjo plačevati privez. Cene slednjega so v Punatu od 2836 evrov na leto za plovila, dolga do osem metrov, pa vse do 9712 evrov na leto za plovila, dolga med 18 in 19 metrov. Cena raste sorazmerno z dolžino; za jahte, dolge od 35 do 40 metrov (maksimalna dolžina, ki jo še zmorejo v tej marini), zaračunajo 23.460 evrov na leto.
