Novi generalni direktor RTVS Igor Kadunc se je v največjo medijsko hišo v državi vrnil po 16 letih. "Problemi so ostali dokaj podobni", je njegova ugotovitev dva tedna po imenovanju. Za glavni cilj si je zadal, da "to organizacijo naredimo čim bolj učinkovito". Večjih kadrovskih sprememb zaenkrat ni napovedal, želi pa si programskega pomočnika.
"Problemi so ostali dokaj podobni. Na srečo ni deset milijonov evrov dolga, ki ga je hiša imela ob mojem tedanjem prihodu na mesto pomočnika generalnega direktorja za poslovno področje. Ni pa zdaj velike rezerve v delnicah Eutelsata, ki je bila ob mojem odhodu. Situacija je zato po svoje dosti težja," je pogovoru ocenil Kadunc.
Radioteleviziji Slovenija (RTVS) tako po njegovih besedah ostaja le še okoli 20 milijonov evrov "zaklada", čaka pa jo gradnja t. i. news centra, ki bo omogočil združitev vseh informativnih uredništev po eno streho. Zato je opozoril: "Ko se bo to uredilo, praktično ne bomo imeli več nobene rezerve."
Višji RTV prispevek ter sproščene plače in napredovanja
Izpostavil je, da bo zavod nekaj časa še lahko živel brez višjega RTV prispevka, a ni nujno, da bo lahko izvajal vse zdajšnje naloge: "Na kratek rok bo mogoče preživeti, ker ni na vidiku nujnih vlaganj v tehniko. Na dolgi pa bo treba zadeve uskladiti. Vsem je jasno, da je rezerv malo, izgube pa si ne moremo dovoliti."
"Plače in napredovanja so sproščena. Lahko si zadamo za cilj zmanjšanje števila zaposlenih in sodelavcev, a so na tem področju moji predhodniki že precej počistili. Reklame so zavodu v najboljših časih prinesle 20 milijonov evrov, zdaj le še deset. Pravzaprav pa sem se zaradi takšnih izzivov odločil za kandidaturo," je dejal.
Ne ve, koliko prihodkov ustvari hiša na trgu
Na vprašanje, koliko prihodkov RTVS ustvari na trgu, je odgovoril, da verjetno ne prav veliko, ker nikjer v poročilih ni teh podatkov: "Trenutno tudi ni videti, da bi lahko z našimi ljudmi in tehniko kaj zaslužili na trgu. Tega v načrtu za leto 2017 preprosto ni. Upam, da je kaj rezerve na tem področju. Ne vem pa, zakaj je doslej ni bilo."
Podatki za prvo letošnje trimesečje po njegovih besedah govorijo v prid temu, da bo programsko-produkcijski načrt za leto 2017 mogoče izpeljati: "Vsi odgovorni se bodo morali izjasniti, ali je dovolj denarja za predvideni obseg programa. V dveh ali treh tednih bom lahko programskemu svetu povedal, ali se bo načrt ob zdajšnjem obsegu sredstev izšel."
"Do 20. junija bom pripravil nabor potrebnih sprememb za izboljšanje poslovanja. Ključno je, da takoj začnemo pripravljati načrt za leto 2018, saj se do konca letošnjega leta stanje ne bo drastično spremenilo, bolj kot ne bo le nadaljevanje zdajšnjega. Vsem pristojnim v hiši sem že sporočil, naj začnejo misliti na prihodnje leto," je dejal.
Kadunc si je za cilj zadal čim bolj učinkovito nacionalno RTV hišo: "Z razpoložljivimi sredstvi moramo udejanjiti predvidene programske vsebine in pri tem imeti toliko rezerve, da bomo lahko nekatere zadeve spremenili. Predvsem gre za nove platforme in gradnjo novega multimedijskega središča informativnih programov."
Obsežen projekt zaposlovanja stalnih pogodbenih sodelavcev je po njegovih besedah pri koncu, ni pa še končan: "Ostaja še od 50 do 100 nerešenih mejnih primerov. Medtem se je tudi spremenila sodna praksa v zvezi z izobrazbenim pogojem pri zaposlovanju prekarnih delavcev." Dodal je, da se je doslej strošek zaposlovanja reševal z denarjem iz kapitalskih naložb: "Videli bomo, ali bo to mogoče tudi v prihodnje. Vsekakor moramo sami pokriti zadevo."
Novi generalni direktor je potrdil, da so RTVS doletele tožbe nezadovoljnih prekarcev, ni pa želel razkriti število tožb: "Ne bi šel v podrobnosti, je pa kar nekaj tožb. Vprašanje je, ali bi morali zaposliti tudi stalne pogodbene sodelavce, ki nimajo ustrezne izobrazbe." Izpostavil je, da zavod ne bo vztrajal pri tem, da bi svoj prav striktno uveljavljal na sodišču.
"Naročil sem, naj mi pripravijo pregled celotne zadeve, in to sem že dobil. Zdaj pričakujem še konkretne predloge, kako poiskati za vse čim boljšo rešitev. Sodišče je zame zadnja rešitev," je dejal. Opozoril pa je, da je zaposlovanje stalnih pogodbenih sodelavcev prineslo "močan udarec" pri stroških dela: "Povsem možno je, da bo treba, v kolikor razpoložljivega denarja ne bo dovolj, zmanjševati število zaposlenih."
Koordinacija novinarskih sindikatov RTVS je v času izbire novega generalnega direktorja poleg problematike prekarcev izpostavila tudi plačilo nadur. Kadunc je dejal, da je že bil v stiku s sindikati, njegovo stališče do nadur pa je jasno: "Za to, koliko zaposleni delajo, in za to, koliko morajo delati, da dobijo plačo, so odgovorni njihovi vodje".
"Problem te hiše je, da bi odgovorni uredniki morali biti tudi vodje, niso pa za to tudi vsi usposobljeni. Vendarle nekateri zaposleni zjutraj pridejo v službo, ni pa zanje neposrednega, konkretnega dela. Problematike nadur se bomo zato lotili tako na sistemski kot ravni posameznika," je napovedal.
Večjih kadrovskih sprememb (še) ne načrtuje
Zaenkrat novi generalni direktor ne načrtuje večjih kadrovskih sprememb, želi pa si pomočnika za programe in integracijo vsebin: "To bo novost. Osebe za to funkcijo še nimam, jo bo treba najti. Če želimo hišo sanirati, moramo predvsem računati ljudi, ki so že tukaj. Ob dobrem vodenju se zaposleni izkažejo in lahko najdemo tiste, ki imajo ambicijo delati kakovostno."
Sicer je Kadunc v vlogi poslušalca in gledalca zadovoljen s programsko ponudbo RTV hiše. "Želim pa si še kaj več. Manjkajo nam razprave strokovnjakov z različnih področij. Prav tako nisem prepričan, da imamo dovolj lastnega igranega programa. Ker gre za daleč najdražji program, ne vem, ali bo na kratek rok sploh mogoče kaj spremeniti," je še dodal.
"Nikogar ne poznam v politiki"
Kadunc je v pogovoru zanikal, da bi iskal politično podporo za direktorsko kandidaturo: "Nikogar ne poznam v politiki, ki bi ga sploh lahko vprašal, ali bi me podprl." Sicer se strinja, da ima politika pri imenovanju članov programskega sveta pomembno vlogo, kljub temu pa meni, da svet ni politični organ. Zdajšnji nabor svetnikov je ocenil kot "zelo kompetenten".
"Seveda se v programskem svetu kažejo nekateri interesi, ki jim ima vsak človek, kaj šele človek, ki je bil imenovan prek političnega soglasja. Njegova vloga je zastavljena dokaj optimalno. Morebiti je le število članov preveliko, ampak zgolj zaradi operativnosti delovanja. Pričakujem, da bomo dobro sodelovali," je dejal.
Na vprašanje, ali imajo svetniki pravico, presojajo politično korektnost posameznih oddaj, kar je pogosta praksa na sejah, je odgovoril: "Če se tako odločijo, si pravico vzamejo. O tem, ali je to primerno, pa nimam mnenja." Je pa pozdravil, da je na sejah sveta po novem vseskozi prisoten varuh pravic gledalcev in poslušalcev.
Na pomoč in podporo novinarji lahko "absolutno računajo"
V zvezi z morebitnimi političnimi pritiski na novinarje javne radiotelevizije je zagotovil, da lahko novinarji "absolutno računajo" na njegovo pomoč in podporo. Pri tem je o tvitu predsednika SDS Janeza Janše na račun televizijskih novinark Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl dejal, da je bilo o tem "že kar dosti povedanega in bi težko kaj dodal".
"Gre za primer večne borbe, kaj je prav in kaj ne. Novinarki sta bili razumljivo prizadeti. Zelo moraš biti previden, da koga ne prizadeneš, zato menim, da takšen način ni sprejemljiv. Mnenje sodišča pa se bo še oblikovalo," je dejal. Dodal je, da je treba "stvari vselej preverjati in slediti temu, kar se ugotovi".
Zaščita RTVS pred političnimi in tudi kapitalskimi interesi je po njegovih beseda imanentna naloga vseh, ki ustvarjajo program: "Kot generalni direktor je ne morem nikomur dodeliti ne vzeti. Novinar se mora zavedati, da njegovo delo vpliva na družbo, zato ga mora opraviti maksimalno dobro in korektno. Če pride do konfliktov, pa se lahko pogovarjamo o rešitvi."
Podobno kot njegov predhodnik Marko Filli je tudi Kadunc kritičen do zadnjega predloga medijske strategije, ki po njegovih besedah hiši nalaga dodatne naloge, ne da bi ji zagotovila dodatna sredstva: "Strategija je pozabila na problematično dejstvo, da je RTV hiša v zadnjih desetih letih ob rednih prihodkih porabila 100 milijonov evrov iz rezerv."
Po njegovih besedah se je "vse vendarle nekako izpeljalo, želje so ostale enake ali so celo večje, sredstev pa ni". Kot je dejal, ga je strah dodatnih zadolžitev za RTVS, brez razmisleka, kako jih financirati: "Že zdaj smo na meji in bomo imeli težave s sestavljanjem načrta za leto 2018. Nisem prepričan, da ima medijska strategija trdno finančno podlago."
