Ribiška družina Metlika je praznovala 60-letnico delovanja. Ob jubileju so se obregnili ob panelno ograjo ob Kolpi, ki jim ovira dostop. Čeprav je bila Ribiška družina Metlika ustanovljena 4. februarja 1956, so ribiči 60-letnico praznovali šele letos. Kot je v govoru na slavnostni seji dejala predsednica Vesna Doltar, so bili po drugi svetovni vojni belokranjski ribiči združeni v ribiški zadrugi s sedežem v Črnomlju.
Zadruga je skrbela za ribji živelj v belokranjskih vodah ter za red med člani, saj je bilo pri ribolovu, še posebno v Kolpi, prva povojna leta veliko nereda. Ribiška zadruga se je v petdesetih letih razcepila v samostojni ribiški družini, črnomaljsko in metliško.
Metliških ribičev je danes 83
Ribiška družina Metlika je ob ustanovitvi štela 15 članov. Članstvo je naraščalo do leta 1985, ko je družina štela 294 članov. Takrat pa se je njihovo število zmanjšalo na 111 članov, glavni razlog pa je bila zastrupitev voda, zlasti Krupe in Lahinje, v katero se je izlivala, s PCB. Danes ima Ribiška družina Metlika 83 članov, od tega tri častne in 15 mladih.
Družina upravlja slabih 80 hektarov vodnih površin v metliškem okolišu, in sicer Kolpo od jeza pri Krasincu do izliva Kamenice, Krupo od izvira do izliva v Lahinjo, Lahinjo od Vranovičev do izliva v Kolpo, Metličico in Obrh od izvira do izliva v Kolpo ter ribnika v Prilozju.
Panelna ograja še vedno buri duhove
Seveda se predsednica ni mogla izogniti panelni ograji ob Kolpi. »Imamo občutek, kot bi bila Kolpa zaklenjena. Omejen dostop do reke imamo tudi na Primostku, kjer so uredili resort Big Berry. Lahinja in Kolpa, ki sta bili nekdaj polni rib, sta osiromašeni. Med drugim zaradi nelegalnega ribolova ter prekomernega števila ptic, ki plenijo ribe,« je dejala.
Vendar pa se lahko pohvalijo tudi z uspehi, je dodala Doltarjeva. »Razvili smo tekmovalni šport v kategorijah članov, članic, mladincev, delovnih invalidov, paraplegikov. Zadovoljni smo, da nam je uspelo oživiti tudi ribolovni turizem.«
Problem so krivolovci
Ob jubileju so ribiči poudarili, da je ribolov v Kolpi in Lahinji lahko še kako atraktiven, saj v teh dveh belokranjskih rekah živi še veliko kapitalnih somov, dolgih dva metra in več.
Jože Sudac s Policijske postaje Metlika pa je dejal, da so včasih policisti skupaj z ribiči opravljali skupne nadzore ob rekah, to sodelovanje pa nameravajo znova obuditi. Lani so začeli tudi nadzorovati plovbni režim na Kolpi. Največji problem po njegovih besedah predstavljajo krivolovci, med katerimi prevladujejo mladoletni Romi.
