Vlada je po več kot polovici mandata uresničila le deset odstotkov zavez iz koalicijskega sporazuma, je v predstavitvi interpelacije proti celotni vladi poudaril prvak SDS Janez Janša. Po njegovih besedah vlada z davkoplačevalskim denarjem kupuje dober piar za slabo delo in se kiti z uspehi, ki niso njeni.
Premier Miro Cerar je odgovoril, da interpelacija ni potrebna. Vlada jasno, javno in transparentno poroča DZ ter javnosti, kaj dela in uresničuje koalicijski sporazum v veliko večjem obsegu od navedb, a nekateri projekti bodo uresničeni šele proti koncu mandata. Pohvalil se je, da ima vlada zasluge za gospodarsko rast; da je privabila tuje investicije, Slovenija pa da postaja država z mednarodnim ugledom.
Statistika o uresničenih zavezah iz koalicijske pogodbe je po Janševih besedah pokazala, da je bilo uresničenih le deset odstotkov zavez. Med njimi so tudi zelo strateške zaveze, ki so se po "ukradenih volitvah" slišale atraktivno, je poudaril. Omenil je zavezo, da bo vlada do konca leta 2015 sprejela celovito strategijo razvoja države.
Odgovor vlade na interpelacijo je Janša označil kot stihijski, saj nima "nobene zveze z realnostjo". Predlagatelji interpelacije po njegovih besedah od vlade ne terjajo, da bo izpolnjevala program SDS, terjajo pa, "da naredite, kar ste sami obljubljali slovenski javnosti". "Čas je v upravljanju države vse," je dodal.
V zadnjih dneh je bil po Janševih besedah medijski prostor poln hvale, kaj je vlada naredila in s čim vse se kiti. Vladi je ob tem očital, da z davkoplačevalskih denarjem kupuje "dober piar za slabo delo" in se kiti z uspehi, ki niso njeni.
Poudaril je, da po resnih javnomnenjskih raziskavah 80 odstotkov volilnega telesa meni, da stvari ne gredo v pravo smer. Tudi na številnih mednarodnih lestvicah je Slovenija na samem repu, je dejal. Tako je v Sloveniji po raziskavi OECD najnižje zaupanje v vlado med 30 državami. Leta 2014 je zaupanje v vlado padlo za 30 odstotkov, je dodal.
Omenil je tudi neto državni dolg na glavo prebivalca, ki znaša skoraj 30.000 dolarjev, medtem ko je leta 2007 znašal 7000 dolarjev. Vlada se po njegovih besedah sicer hvali z gospodarsko rastjo, a je namenjena odplačilu tega dolga, in ne investicijam.
Prav tako je Janša zavrnil "samohvalo" vlade, kako je Slovenija socialna država. Večina držav OECD ima namreč po njegovih besedah višje standarde in minimalno plačo. Omenil je tudi, da je Slovenija po mednarodnih lestvicah najslabše okolje za tuje investicije.
Med konkretnimi zavezami iz koalicijskega sporazuma, ki jih vlada ni uresničila, je navedel uvedbo fiskalnega pravila in vzpostavitev fiskalnega sveta. Tako je vlada po njegovih besedah proračun predložila brez mnenja fiskalnega sveta, čeprav to od nje zahteva ustava.
Prav tako se je koalicija zavezala, da bo storila vse, da se ugotovi odgovornost za bančno luknjo. A je po drugi strani ljudi, ki so jo povzročili, zaposlila na vseh mogočih mestih, je še opozoril.
Cerar odgovarja ...
Sedanji trendi v Sloveniji vlivajo optimizem, k njim pa je po besedah premierja Mira Cerarja s svojim delom prispevala tudi vlada. "Zato bomo s to razvojno in moderno naravnano potjo nadaljevali," je v odgovoru na interpelacijo, ki jo je zoper celo vlado vložila SDS, dejal Cerar.
Cerar je zavrnil vse očitke iz interpelacije. "Obljube iz koalicijske pogodbe uresničujemo v veliko večji meri, kot je bilo prikazano," je dejal in dodal, da bodo nekateri projekti seveda končani šele proti koncu mandata.
Ozrl se je dve leti nazaj - v čase, ko je njegova vlada nastopila mandat. "Bili smo v krizi, vlade so se menjavale, ni bilo stabilnosti, grozila nam je trojka, nakopičili so se slabi krediti, upravljanje državnega premoženja je bilo slabo, primanjkljaj je bil večji kot danes, resnih reform ni bilo na vidiku, socialni dialog je bil prekinjen," je našteval Cerar.
"Bili smo v krču ..."
Prejšnje vlade so se izkazale za nesposobne zagotoviti stabilnost, je povzel in dodal: "Bili smo v krču, ni šlo naprej, zato sem tudi sam vstopil v politiko."
Z nastopom mandata je vlada takoj začela uresničevati zaveze, je spomnil in navedel rezultate tega dela: od izboljšanja javnih financ do zmanjšanja davčnega dolga, veliko boljšega gospodarjenja z državnim premoženjem, padca stopnje brezposelnosti in vzpenjanja Slovenije po lestvicah konkurenčnosti.
"Vsak dan naredimo nekaj, ne gre pa tako hitro, kot bi si želeli. Ovir je ogromno, a ne bomo odnehali," je dejal. Odgovoril je tudi na očitke SDS, da vlada še ni uspela imenovati fiskalnega sveta, ki ga je kot eno prvih nalog zapisala v koalicijski pogodbi. "Ta vlada se je trdo pogajala z vsemi vami poslanci, da bi dosegli potrebno dvotretjinsko večino," je dejal in obžaloval, da SDS kljub večkratnim pogovorom žal ni želela sodelovati.
Na tnalu dogovor s Fidesom
Janez Janša (SDS) se je odzval na besede Mira Cerarja, da je njegova vlada politično stabilizirala državo. "Ko je Miro Cerar izgovarjal te besede, je njegov koalicijski partner Dejan Židan v preddverju tega državnega zbora dajal izjave za novinarje, kjer je dejal, da ne bodo podprli dogovora, ki sta ga sklenila ministrica za zdravje s podporo predsednika vlade z zdravniškim sindikatom. Če je to politična stabilnost, potem ne vem, kaj je politična nestabilnost," je dejal Janša.
Odzval se je tudi na očitke, da v SDS ovirajo delo vlade in da so v zadnjem času vložili veliko poslanskih vprašanj. Pojasnil je, da je v zadnjem času teh vprašanj več, saj so to vprašanja državljanov, ki jih pošiljajo njim, v SDS pa jih vlagajo v proceduro. "Odgovarjanje na poslansko vprašanje o konkretnih stiskah ljudi je za ministre oviranje njihovega dela. Kaj pa je vaše delo potem? Provizije pri naročilih v zdravstvu, mogoče," se je vprašal Janša.
Vzporednica med učinkom Židana in lubadarja
Nada Brinovšek (SDS) je za ministra za kmetijstvo Dejana Židana pa je ocenila, da "bo naredil več škode za naše kmetijstvo kot lubadar". Jan Škoberne (SD) pa je ugotavljal, da je to prva interpelacija, na kateri je "več samozavesti in veselja na strani vlade kot na strani predlagatelja". To po njegovem prepričanju kaže na stisko opozicije, ker vlada v večini primerov dela dobro in gre državi dobro, volitve pa so relativno blizu. "Ta samozavest se kaže tudi skozi nekatere najbolj ključne rezultate," je dejal.
Ljudmila Novak (NSi) je ocenila, da je javna uprava neučinkovita in se v zadnjem času znova povečuje. "Seveda potrebujemo nova delovna mesta. A naša javna uprava je že zdaj prevelika in jo moramo zmanjšati, ne še bolj povečevati." Kritična je bila tudi do področja pravosodja. "Res smo sprejeli par zakonov, a ob poročilu o stanju v bankah smo ugotavljali, da nihče ne odgovarja. Večjega premika na tem področju ni bilo, da bi lahko rekli, da je nekdo bil kaznovan, da je vrnil denar. Državljani pričakujejo, da se nekaj razčisti, da se nekaj zgodi, da neke akcije s kamerami niso dovolj, da bi ljudje verjeli, da smo postali pravna država," je dejala Novakova.
Bratuškova o ekipnem duhu
Poslanka Alenka Bratušek (NP) pa je ugotavljala, da se danes vsak poslanec bori za svojega ministra, kar po njenem mnenju kaže tudi na duh v tej ekipi. Ob tem je koaliciji očitala, da so ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc obrnili hrbet in mora opozicija stati za njo. "Temu vi rečete politična stabilnost," je vprašala.
Na očitke iz interpelacije se je odzval tudi podpredsednik vlade, predsednik koalicijske SD in kmetijski minister Židan. Med dosežki vlade je kot zelo pomembnega izpostavil sprejem strategije upravljanja s kapitalskimi naložbami. Sicer pa je za SD izjemno pomembna krepitev javnega zdravstva in šolstva, je dodal.
Spregovoril je tudi o delu ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anje Kopač Mrak. Kot je dejal, se zaveda, da obstaja veliko pričakovanje glede reforme trga dela. A pri tem je zgolj upoštevanje fleksibilnosti povsem napačen korak. Kar pa se tiče varstvenega dodatka, je zakon po Židanovih besedah pripravljen in ga vlada lahko že v četrtek sprejme.
Da vlada deluje v korist državljanov, je prepričan tudi drugi podpredsednik vlade in minister za javno upravo Boris Koprivnikar. Po njegovih besedah se zavzemajo za ohranitev javnih sistemov, kot sta šolstvo in zdravstvo, a pri odpravljanju težav v teh sistemih pogosto naletijo na odpore in zakoreninjeno prakso. Kot primer je navedel področje javnega naročanja, kjer je "več pritožb kot javnih naročil".
