Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman razume oceno Evropske komisije, da v Sloveniji obstajajo tveganja neskladnosti proračuna z evropskimi pravili, kot zelo resno opozorilo, da moramo nadaljevati z začrtanimi strukturnimi reformami. Potrjuje pa tudi ocene vlade, da vseh varčevalnih ukrepov še ni mogoče odpraviti, je dejala v DZ.
V Sloveniji obstajajo tveganja neskladnosti osnutka proračunskega načrta za leto 2017 z evropskimi pravili, so danes ocenili v Bruslju. Evropska komisija je pri ocenjevanju proračunskih osnutkov članice razdelila v tri skupine: skladne s pravili, pretežno skladne s pravili in tiste s tveganji neskladnosti s pravili. Slovenija se je znašla v najslabši od teh treh skupin.
Ministrica, ki v DZ sodeluje v razpravi o predlogu državnega proračuna za prihodnji dve leti, je pojasnila, da je Evropska komisija takšno oceno proračunskega osnutka za leto 2017 naredila na osnovi že uveljavljenih oz. pripravljenih ukrepov. V njej torej ni upoštevala načrtovanih omejitev pri plačah javnih uslužbencev, saj pogajanja s sindikati še potekajo.
Zaradi zamude pri pogajanjih s sindikati je komisija upoštevala, da se vsi omejevalni ukrepi, ki so bili sprejeti doslej oz. veljajo še letos na področju plač v javnem sektorju, sprostijo. A če bi upoštevala načrte, kot jih ima vlada v primeru sklenitve dogovora s sindikati, potem bi se Slovenija uvrstila med države, ki so v splošnem skladne z evropskimi pravili, je zagotovila.
Poleg tega komisija ne ocenjuje državnega proračuna kot takega, ampak proračun sektorja država, katerega sestavni del je tudi državni proračun, je dodala.
Neusklajen v Sloveniji, brez podpore Evropske komisije
Do proračuna so kritičini v opoziciji. Andrej Šircelj (SDS) je ponovil argumente, ki jih poslanci največje opozicijske stranke navajajo v proračunski razpravi. Izpostavil je odsotnost strukturnih reform, v Bruslju pa po njegovih besedah opozarjajo tudi na velika tveganja pri prihodkih in odhodkih, na breme obresti in na visoko zadolženost.
Še posebej je podčrtal dejstvo, da sta koalicija in vlada v DZ poslali nerealen proračun. "Ni usklajen niti v Sloveniji s socialnimi partnerji niti ga ne podpira Evropska komisija. Vprašanje se postavlja, ali je sploh relevantno, da se tak proračun sprejema," je dodal.
Računovodski proračun
V ZL se z vsebino ocene Bruslja ne strinjajo, saj državi narekuje še večje reze, se pa strinjajo s tem, da je proračun slabo pripravljen. Kot je povedal vodja poslanske skupine ZL Luka Mesec, proračun ni programski, kot je obljubljala koalicija, pač pa računovodski. Je v večini kopija prejšnjih proračunov, s čimer se napake prejšnjih vlad prenašajo v naslednji dve leti, je ocenil Mesec. Proračun po njegovih besedah ostaja varčevalen in reže med drugim pri upokojencih, razvoju in na socialnem področju, na prihodkovni strani pa ni izkoristil možnosti višjih davkov na kapital in premoženje. Obenem najboljše plačanim v državi podarja 80 milijonov evrov, ocenjujejo v ZL.
Jožef Horvat (NSi) pa je spomnil, da v stranki zadnje dni ves čas opozarjajo, da smo se znašli v nenormalni situaciji, ko vlada pride v DZ s proračunskima predlogoma za 2017 in 2018, se pa še sploh ni dogovorila s sindikati javnega sektorja, prav tako pa s strokovnjaki ni preverila, ali proračun kaže na odpravo fiskalnih tveganj ali ne. "Potrebujemo novo ekonomsko politiko, ki bo stabilizirala javne finance," je prepričan Horvat.
