Novice Svet24

Cenzus za brezplačno šolsko kosilo je trenutno pri 18 odstotkih neto povprečne plače na člana gospodinjstva.

Novela zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, s katero želijo v ZL razširiti krog upravičencev do brezplačnih šolskih kosil, po mnenju odbora DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide ni primerna, a se postopek nadaljuje. Poslanci ZL predlagajo zvišanje cenzusa za stoodstotno subvencijo kosil šolskih otrok z 18 na 36 odstotkov neto povprečne plače na člana gospodinjstva. Tak zakon so predlagali že pred dobrim letom, a sta tedaj vlada in koalicija sprejeli ukrep, ki to ureja le delno. Veljavna zakonodaja tako določa, da subvencija v višini celotne cene kosila pripada učencem iz prvega dohodkovnega razreda, tistim iz drugega država sofinancira 70 odstotkov, tistim iz tretjega pa 40 odstotkov cene kosila.

Novi zakon ne rešuje situacije

ZL bi cenzus za brezplačno kosilo dvignila na 36 odstotkov neto povprečne plače na člana gospodinjstva. 

Kot je pojasnil vodja poslanske skupine ZL Luka Mesec, se je po pol leta izvajanja zakona pokazalo, da v humanitarne organizacije še vedno prihajajo prošnje za pomoč pri doplačevanju šolskih kosil za otroke iz drugega in tretjega dohodkovnega razreda. Zato predlagajo, da bi imeli vsi otroci, ki živijo pod pragom revščine, zagotovljeno stoodstotno subvencijo. Kot je dodal Mesec, je v proračunu za ta namen že zagotovljenih dovolj sredstev. »Absurdno je, da imamo sredstva v proračunu, humanitarne organizacije pa morajo poskrbeti za lačne otroke,« je poudaril.

Še vedno veliko prošenj

Da je problem zelo pereč, je dejal tudi Rok Usenik iz društva Petka za nasmeh, ki je tudi pobudnik zakona. Kot je pojasnil, imajo v društvu trenutno 130 prošenj za doplačilo šolske prehrane, od tega jih 60 odstotkov sodi v drugi, 30 pa v tretji dohodninski razred. Vsi ti otroci še vedno živijo pod pragom revščine, je dodal. Breda Krašna iz Zveze prijateljev mladine Slovenije je povedala, da letno pri sofinanciranju prehrane pomagajo od 300 do 500 družinam.

Vladno polžje plazenje

Grega Wernig

A predloga ne podpira vlada, ki opozarja, da še aktualna zakonodaja ni do konca uveljavljena, prepogoste zakonske spremembe pa da otežujejo delo šol in povzročajo nejasnosti staršem. Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za izobraževanje Andreje Barle Lakota politike ni mogoče spreminjati vsakih nekaj mesecev in dajati šolam novih nalog. Treba bi bilo počakati vsaj eno šolsko leto, da bodo jasni učinki zdaj veljavnega zakona, je dodala.

S pivom do donacij

Na ministrstvu bi torej raje videli, da so otroci eno šolsko leto lačni, kot pa da bi stvari premikali hitreje in najrevnejšim šolarjem omogočili topli obrok. Zanimivo je tudi, da zakonu nasprotujejo vse tri vladne stranke, tudi največja, SMC, ki pa se v prostem času vendarle bori za to, da bi bilo šolarjem bolje. Tako so se – da bi pritegnili čim več donacij za šolska sklada dveh osnovnih šol – poslanci vladne SMC udeležili dobrodelne košarkarske tekme, na kateri so zaigrali proti veteranom košarkarskega kluba Zlatorog. Lepo, a hkrati zahrbtno, glede na to, da na drugi strani zavračajo vsako dodatno brezplačno kosilo za lačne otroke. No, so si pa vsaj pogasili žejo. Na ploščadi pred dvorano so namreč poslanci SMC vabili na brezplačno pivo.

STA

Se bo otrok usmilil DeSUS?

M24 NIkola Miljkovič

A zakon kljub nasprotovanju vladnih strank še ni za na odpad. Sedemnajstega oktobra bo parlament zakon bodisi sprejel bodisi zavrnil. Predlagatelju za sprejetje zakona neuradno manjka še osem glasov. Kot smo izvedeli, bi te vseeno lahko prispevali v Desusu, saj naj bi podobno spremembo zakona želel vložiti njihov Peter Vilfan. Še bolj zanimivo pa je, da se je po naših informacijah ravno osem poslancev SMC udeležilo dobrodelne košarkarske tekme. Morda bi ravno teh osem lahko prispevalo svoje podpise za brezplačna kosila?