Požrešna slaba banka

V propadle banke še več našega denarja

Žiga Kariž
25. 4. 2016, 19.31
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Slovenska vlada je, da bi končala agonijo s slabimi posojili in neprestanimi dokapitalizacijami, ustanovila slabo banko (DUTB). Po treh letih različnih afer in aferic pa DUTB potrebuje novih 50 milijončkov. Ministrstvo za finance že išče izgovore.

STA
Minister Mramor pojasnjuje, da bi del denarja iz dokapitalizacije šel tudi za opravljanje novih nalog, ki jih ima DUTB.

Prejšnji teden je v javnosti odjeknila novica, da DUTB zaradi pripojitve propadlih Factor banke in Probanke potrebuje okoli 50 milijonov evrov dokapitalizacije ali pa bo postala nelikvidna. Davkoplačevalci, ki smo za reševanje bank zapravili že milijarde, smo upravičeno lahko zgroženi in jezni. Z ministrstva za finance sporočajo, da dokapitalizacija še ni dokončna in da bi del denarja, ki bi ga vplačali, šel tudi za prestrukturiranje podjetij, ki so prešla v upravljanje DUTB.

Malce zgodovine

Ko običajno podjetje propade, gre v stečaj. Premoženje se proda, upniki se poplačajo. Kar ostane oziroma če kaj ostane, dobi lastnik in zgodba je končana. Pri propadlih slovenskih bankah ni tako. Stečaju Probanke in Factor banke sta se tako vlada kot Banka Slovenije izogibali kot hudič križa. Banka Slovenije je ocenila, da imata banki celo dovolj premoženja, da bosta svoje dolgove poplačali, in zato sprožila postopek nadzorovane likvidacije. Nato pa so se na ministrstvu za finance odločili, da bi banki vseeno obdržali pri življenju oziroma v umetni komi ter ju pripojili k DUTB. Kot so razložili pri ministru Mramorju, kjer je ta ideja nastala, bo tako najmanj škode za državne finance.

Strokovnjaki na delu

A da bi banki lahko ohranili minimalno likvidnost, ju je bilo treba dokapitalizirati: z 269 milijoni evrov Probanko in s 176 milijonievrov Factorbanko. Kot kaže, so pri Banki Slovenije napačno ovrednotili preostalo premoženje teh dveh bank. Glede na poročanje spletnega portala siol.net se je že februarja, ob pripojitvi bank izkazalo, da bo treba vložiti več. Tako so se zdaj strokovnjaki znova zakopali v delo in ponovno vrednotijo premoženje nasedlih bank, da bodo ugotovili, koliko denarja po treba v njiju še zmetati. Minister Mramor miri, da bo to zagotovo manj, kot je bilo predvideno na začetku.

Denar za podjetja

Ob tem nam naš finančni minister sporoča, da je dokapitalizacija DUTB potrebna tudi za učinkovito izvajanje postopkov prestrukturiranj podjetij. Glede na to, da je DUTB na podlagi letos uveljavljenih sprememb zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank pridobila možnosti uporabe novih orodij, s katerimi lahko učinkoviteje sodeluje pri prestrukturiranju podjetij, ter ob dejstvu, da ima DUTB v številnih procesih prestrukturiranja pomembno vlogo in pri najbolj zahtevnih procesih celo vodilno vlogo, bo treba zagotoviti učinkovitost izvajanja te vloge, tudi s kapitalsko okrepitvijo.

Ogorčenje

Nad informacijo, da bo slaba banka potrebovala dokapitalizacijo, so začudenje in ogorčenost že izrazili že številni politiki. Pri NSi so že zahtevali pojasnila, tako od DUTB kot od ministra Mramorja, zavzeli pa so se tudi za sklic nujne seje komisije za nadzor javnih financ. S tem se strinjajo tudi pri SDS. Njihov poslanec Andraž Logar je že februarja opozarjal na nepravilnosti pri obravnavi obeh bank in terjal pojasnila ministra Mramorja. Nezadovoljstva ne skrivajo niti v SD, kjer so prav tako zatrdili, da bodo terjali pojasnila ministrstva za finance.