Slovo športnika so med drugim spremljali predsednik države Borut Pahor, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec, častni predsednik OKS Miro Cerar, podpredsedniki OKS Iztok Čop, Janez Sodržnik in Tomaž Barada, slednji je tudi odgovoren, da je do "13. runde" sploh prišlo. Barada, ki je Zavcu pomagal začeti pot na svetovni vrh, je menil, da si šampion kova Dejan Zavec zasluži tudi častno slovo, tega pa je tudi dobil.
Ptujčan je bil nad dogodkom navdušen in seveda poln čustev. "To je res fenomenalno, kaj so mi pripravili. Prav to je tisto, kar je največje poplačilo za dolga leta dela in v izjemno čast si štejem, da me je prišlo pospremit tako veliko ljudi kot v najboljših časih borb v tej dvorani, to je tisti dokaz, da smo bili na pravi poti," je po slovesnosti, ki jo je večji del spremljal iz zaodrja, povedal Zavec.
Čeprav je boksarske rokavice v kot uradno postavil po novembrskem porazu proti Kubancu Erislandyju Lari, je bil v zadnjih mesecih še več zdoma, kot pa če bi še treniral. "Zagotovo bom pogrešal boks, vse tiste lepe spomine, vse to že zdaj pogrešam. Pride dan, ko si sam rečem, kaj pa če še bi, a ko realno dodelamo stvari, vidim, da iz te moke ne bo kruha. Čaka me nov način življenja in vsak nov izziv je dobrodošel. So me pa doma moja dekleta opozorila, da sem bil zdaj po slovesu še bolj odsoten od doma, tega res nisem pričakoval," je povedal Ptujčan.
Kariero se mu je začela po letu 2003, ko je prestopil med profesionalce, strmo vzpenjati, sedemkrat je za različne naslove boksal tudi v dvorani Tabor, tokrat se je po stopnicah ob zvokih njegove priljubljene pesmi I gotta feeling, ki ga je spremljala ob prihodih v ring, med gledalce spustil še zadnjič.
"Zame je bil prelomni uspeh leta 2004, ko sem imel prvi dvoboj v tej dvorani, pospremljen s fenomenalnim vzdušjem. Takrat so tudi domači videli, kaj pravzaprav počnem v Nemčiji, kjer sem treniral. Potem je vsako leto sledil en dogodek v Sloveniji, da sem obdržal stik z domačim okoljem," je povedal Mr. Sympatikus, kar je v svetu boksa kmalu postal Zavčev vzdevek zaradi poštenosti in priljubljenosti med boksarskimi kolegi.
Športu, sploh pa boksu, se je, kot pravi, zapisal za vedno. "Šport ostaja moje življenje, to je tisto, kar me zanima. Svoje izkušnje želim prenesti na mlade, ki bi želeli boksati, pa tudi boksarska rekreacija se mi zdi, da je dobra stvar. Boks je lahko v teh časih dobra protistresna terapija," je dejal Zavec, ki se zaveda, da naslednika ni na vidiku, a da se da s trdim delom narediti mnogo. "Boksu po mojem slovesu ne bo lažje. Treba je delati, sam sem dokazal, če se ne dela, se ne zgodi nič. Če bomo staknili glave, je prihodnost temu športu zagotovljena."
V veliko čast si šteje, da je v vseh teh letih profesionalne kariere pri mnogih uspel razbiti stereotipe, da je boks negativen šport, namenjen samo tistim posameznikom z roba družbe ali z nižjim inteligenčnim kvocientom. "Vsa ta leta smo počeli to, da je širša družba spoznala boks, da je videla, da boks ni samo negativen. Treba ga je predstaviti v pozitivni luči, v njegovem izvoru, to je najpomembnejše. Boks je meni dal vse," je še povedal Zavec, ki je po spektaklu odhitel na domači Ptuj, kjer so mu prijatelji v njegovi dvorani pripravili praznovanje 40. rojstnega dne.
