V prvih desetih mesecih je bilo podpisanih 41,7 odstotka manj novih gradbenih pogodb kot v enakem obdobju lani. Pogodb za dela na stavbah je bilo manj za 51,4 odstotka, za dela na gradbeno inženirskih objektih za 33,6 odstotka manj, zaloga starih zalog pa tudi hitro kopni, je dejal direktor zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS Jože Renar.
Glede na te podatke kaže na doslej največji padec obsega gradbenih del v Sloveniji od leta 2000 naprej, odkar obstajajo podatki. "Torej bo padec večji, kot je bil tudi v najbolj kriznih letih 2009, 2010 in 2011," je povedal Renar.
Po sedaj dostopnih podatkih ocenjujejo padec obsega del v gradbeništvu v naslednjem letu za 30 odstotkov glede na letošnje leto, ko naj bi se obseg del glede na lani skrčil za okoli 10 odstotkov. "Iz tega sledi, da bo v gradbeništvu v naslednjem letu ogroženih vsaj 10.000 delovnih mest od 55.000, kot jih beležimo danes," je opozoril Renar.
Pri tem je poudaril, da v Sloveniji že nekaj časa ne moremo govoriti o predimenzioniranosti panoge, saj je v Sloveniji v gradbeništvu zaposlenih za okoli 30 odstotkov manj zaposlenih na prebivalca kot v Avstriji.
PODJETJA SE PRILAGAJAJO
Slovenski gradbinci so upad priložnosti na domačem trgu, potem ko so se končali infrastrukturni projekti iz prejšnje evropske finančne perspektive, novih projektov pa še ni, pričakovali.
"Dejstvo je, da Slovenija zamuja s pripravo novih infrastrukturnih projektov v okviru nove EU finančne perspektive EU. Z domišljenimi projekti bi lahko spodbudili rast BDP," je dejal predsednik uprave SGP Pomgrad Igor Banič. "Gradbena panoga v Sloveniji po rasti na repu v Evropi. Najmanj infrastrukturnih projektov je ravno pri nas, tudi v novi perspektivi za enkrat ne veje ravno optimizem," je ocenil.
V SGP Pomgrad so zato primorani iskati poslovne priložnosti in nove projekte izven meja, v Avstriji, BiH in na Hrvaškem.
"Želeli bi si, da bi tudi vlada razvojno v gradbeni panogi videla perspektivo, sploh sedaj, ko se pripravlja razvojna strategija Slovenije. Gradbeništvo je panoga, ki ima lahko multiplikativne učinke na ekonomijo in v Sloveniji bi lahko delež, ki ga prispeva v BDP, zagotovo zvišali z zagonom infrastrukturnih projektov, ki jih je premalo," je dejal Banič in dodal, da si obetajo nove infrastrukturne projekte.
SGP Pomgrad - ki je v letu 2015 med drugim gradil ljubljanski fakulteti za kemijo in za računalništvo, zadnji odsek avtoceste Draženci-Gruškovje, rekonstrukcijo železniške proge Pragersko - Hodoš ter kanalizacijska omrežja v Domžalah, Škofji Loki in na Koroškem - načrtuje nadaljnjo širitev na trge v regiji.
Tudi v Gorenjski gradbeni družbi obžalujejo, da za novo finančno perspektivo še ni pripravljenih projektov in tudi ne sredstev za njihovo sofinanciranje. "V podjetju se že dalj časa pripravljamo na zmanjševanje obsega del in s tem tudi znižanju cen v gradbeništvu. Priprave potekajo v smislu racionalizacije materialnih stroškov kot tudi stroškov dela," je za dejal direktor družbe Branko Žiberna.
"Pripravljamo se na težke razmere, istočasno pa gojimo upanje, da se bodo razmere umirile, investicije sprostile," je dejal Žiberna in dodal, da na bolje kaže predvsem na področju cestogradnje in da bi lahko nekatere občine izpeljale določene projekte. Kljub temu bo po njegovi oceni obseg del v letu 2016 padel za 30 do 40 odstotkov, kar bo zahtevalo prilagoditev poslovanja.
V GH Holdingu so konec oktobra lani videli realizacijo za celotno leto in dlje vnaprej, letos v tistem času pa so imeli sklenjenih pogodb le za pol realizacije v letu 2016, je za novembrsko izdajo revije Manager dejal predsednik upravnega odbora in lastnik GH Holdinga Blaž Miklavčič.
Na upad so se po Miklavčičevih besedah pripravili, so v razmeroma dobri finančni in izvedbeni kondiciji, rešitve pa vidijo v treh smereh. Prva so lastne naložbe, saj je mogoče iz stečajev kupiti nedokončane projekte ali gradbena zemljišča. Druga so sodelovanje pri javnih ali infrastrukturnih naložbah kot koncesionar - gre za naložbe, kje so investitorji lokalne skupnosti, zavodi ali druge institucije, ki kandidirajo za evropska sredstva, nimajo pa sredstev za lastno udeležbo. Tretja pa je agresivnejši nastop na sosednjih trgih, predvsem na Hrvaškem, kjer da že objavljajo evropske razpise, GH Holding pa zanima predvsem gradnja čistilnih naprav in zdravstvenih objektov, kjer imajo največ znanja in referenc, je povedal Miklavčič.
