Čeprav še prejšnji teden nismo vedeli, ali je Slovenija naročila žičnato ograjo, in je vlada še pred tedni odločno zavračala opozicijske ideje o postavljanju ograj na meji, se je včeraj začelo dogajati prav to. Pripadniki Slovenske vojske so ob varovanju policistov najprej na območju zaselka Gmajna pri Velikem Obrežu v brežiški občini začeli postavljati bodečo žico. Ograjo bodo najprej postavili na najbolj prehodnih predelih, nato pa bodo sledili hribovitejši deli zelene meje.
Negodovanje med nekaterimi občani
Postavitev ograje je predsednik vlade Miro Cerar že dan prej pospremil z besedami, da ne želi humanitarne katastrofe, pa čeprav pri tem ni jasno, kako jo bo ograja lahko preprečila. Kvečjemu jo bo prestavila na drugo stran meje, kjer bo skrita pred našimi očmi. Občane v Brežicah in Razkrižju, ki so izražali svoje nezadovoljstvo nad postavljanjem ograje, sta morala miriti tamkajšnja župana.
Dva metra visoka najmodernejša ograja
Za ograjo se očitno najde denar, saj so na meji začeli postavljati sodobnejšo različico bodeče žice. Na njej na kolut žice niso nameščene klasične bodice, temveč ostre ploščice, podobne britvicam. Ograja je tako ostra, da so se nekateri vojaki pri rokovanju z njo porezali. Pri postavljanju ograje najprej v zemljo zabijejo dva in pol metra visoke kovinske palice, na katere napnejo žičnato konstrukcijo in nato prek nanizajo kolute bodeče žice. Vse skupaj bo ograja, ki bo sestavljena iz dveh delov, visoka od metra in pol do dveh metrov.
Varovanje meje
Boštjan Šefic, sekretar na ministrstvu ta notranje zadeve, je povedal, da bodo mejo kljub ograji varovali tudi policisti in vojaki, ki bodo v skladu s svojimi pooblastili lahko posredovali v primeru, da bi kdo kljub nevarni oviri želel nedovoljeno prečkati mejo. Za nadzor bodo uporabljali tudi helikopter in termovizijo. Čeprav naj bi ograje olajšale delo policistov in vojakov, pa bosta tako vojska kot policija dobili okrepitve iz rezervne sestave, še vedno se pričakuje tudi prihod preostanka od 400 tujih policistov, ki bodo pomagali na naši meji.
Ograja zaradi pritiskov iz tujine
Tako Avstrija kot Nemčija sta pozdravili odločitev slovenske vlade. Merklova je pri tem opozorila, da slovenska odločitev nakazuje na nujno potrebo po zaščiti zunanje meje EU. Tudi stroške postavljanja ograje bo krila EU. Slovenska vlada se je očitno odločila za postavitev meje predvsem zaradi takšnih navodil iz tujine, pa čeprav to predsednik vlade Cerar zavrača. Evropska komisija je medtem potrdila 10,17 milijona evrov nujne pomoči Sloveniji pri soočanju z izjemnimi emigracijskimi tokovi.
Hrvaška vlada v ograjah ne vidi smisla
Kot so sporočili iz Hrvaške, naj bi bili na slovensko postavljanje ograje pripravljeni. Podpredsednik hrvaške vlade in notranji minister Ranko Ostojić je včeraj dejal, da je ograja »stran vržen denar«. Meni, da bi bil denar mnogo bolje uporabljen, če bi bil namenjen gradnji začasnih centrov za begunce, in da nobena ograja ne bo mogla preprečiti beguncem, da bi našli svojo pot. Da znajo biti hrvaški policisti včasih tudi dobri vodiči, je pozabil omeniti. Boštjan Šefic z MNZ je na očitke Ostojića odgovoril z razlago, da je ograja postavljena tudi zato, da bi se lahko preprečila presenečenja, kakršnih smo bili s strani naših sosedov deležni v času najhujšega begunskega navala.
Begunci v Nemčiji izgubljajo pravice
Ker se število beguncev ne zmanjšuje in ker Merklova ne more najti soglasja znotraj stranke, ki bi omogočalo sprejetje beguncev, države začenjajo izvajati vse bolj zaostren pretok. Nemčija je tako tudi za begunce iz Sirije začela zmanjševati pravice do azila. Begunci bi tako ostali brez pravice do združitve s preostalimi člani družine, kar je zdaj glavni razlog, da se na pot podaja toliko moških.
Samo enoletna zaščita
Zaščito naj bi begunci v Nemčiji dobili samo za eno leto, pa čeprav prihajajo z vojnih območij. Tako so se začela rušiti načela, postavljena leta 1951, o varovanju ljudi, ki bežijo z vojnih območij. Temeljno načelo, ki ga je toliko let določalo mednarodno pravo, je bilo, da se begunce ni smelo izgnati ali vrniti v razmere, v katerih bi bila njihova življenje in svoboda ogrožena. Tako v Nemčiji že od 21. oktobra tudi pri prosilcih za azil, ki prihajajo iz Sirije, preverjajo, ali jih je možno v skladu z dublinsko uredbo vrniti v tisto državo članico EU, v katero so najprej vstopili.
Vroč kostanj
Ko bo Nemčija sprožila vračanje beguncev, je pričakovati, da si jih bodo države podajale kot vroč kostanj. Pri tem se namreč pojavlja velik problem, saj večina beguncev ni bila registrirana v državah, v katerih so najprej vstopili v EU. Podatki celo kažejo, da naj bi bilo pred prihodom v Nemčijo registriranih samo tri odstotke beguncev iz Sirije. V Slovenijo je do včeraj vstopilo 181.000 emigrantov, a je bilo registriranih le okoli 130.000. V preteklih dneh se je večkrat izkazalo, da so evidence nepopolne, da so nekateri registrirani večkrat, nekateri pa sploh ne. Prav evidence pa bodo pomembne, saj dublinska konvencija predvideva, da se emigranti vračajo v tisto državo, v katero so vstopili najprej. Nemci bodo emigrante torej vračali v Avstrijo, Avstrijci na Madžarsko in v Slovenijo, mi jih bomo poskušali vrniti Hrvatom. Naši policisti so že v preteklih tednih begunce, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v Slovenijo, poskušali vrniti na Hrvaško, a jih niso želeli sprejeti.
Dublinska uredba
Dublinska uredba, ki ureja vprašanje azilantov v EU, je bila sprejeta leta 2003. V osnovi predvideva, da je vseeno, v kateri državi prosilec zaprosi za azil, saj naj bi vse države EU zagotavljale enako stopnjo zaščite azilantov. A izkazalo se je, da je to daleč od resnice. Tako je bila zaradi kršenja človekovih pravic azilantov iz tega sporazuma izvzeta Grčija. Tako danes, čeprav velika večina beguncev v EU vstopa prav prek te države, beguncev tja ni možno vračati.
Zahodni Balkan – predpražnik Evrope
Nobena izmed držav, ki so na balkanski begunski poti, nima ne nastanitvenih ne finančnih zmožnosti za sprejem takega števila beguncev, problem pa predstavljajo tudi nikoli rešeni medetnični spori med posameznimi državami. Da bi ob »preobremenitvi« Balkana lahko zopet prišlo do vojne, je, kot smo pisali, opozorila celo Angela Merkel. V nemški organizaciji ProAsyl, ki se bori za pravice prosilcev za azil, svarijo: »Vračanje takega števila ljudi na Madžarsko ali Hrvaško je nehumano in istočasno nerealistično.«
Hrvaška vlada nad del ograje
Včeraj pred 16. uro pa je v javnosti zakrožila informacija, da želijo Hrvati umakniti ograjo. Kot se je pozneje izvedelo, naj bi bil zanje sporen del ograje, nameščen na sedmih zaselkih ob meji. Na mejo v Rigoncah je okrog 16.30 prispelo pet kombijev, polnih hrvaških specialcev, ki so prišli odstranit žico na meji. Tudi s slovenske strani je prišlo več kombijev posebnih enot. Slovenski policisti so bili po poročanju časnika oboroženi z avtomatskimi puškami in v polni bojni opremi. »Slovenci so pri postavljanju ovir pri Sotli prestopili na hrvaško ozemlje, zato smo na to območje napotili specialno enoto hrvaške policije,« je povedal Ostojić in dodal, da so slovensko stran samo opozorili in jih prosili, naj oviro umaknejo. Če tega ne bodo storili, pa bodo poslali Ljubljani noto. Tretji korak bo, da bodo fizično odstranili oviro, je pojasnil Ostojić. Postavljanje ograje tako že povzroča vse večje napetosti na meji, še preden so do tja lahko prišli begunci.
