K temu sodnika zavezujeta ustava in zakon o ustavnem sodišču, je še pojasnila okrožna sodnica. Če namreč sodnik oceni, da neka določba, ki jo mora uporabiti, ni v skladu z ustavo, je dolžan postopek prekiniti in začeti presojo ustavnosti zakona. Kot je dodala Mohoričeva, to ni neobičajno, v preteklosti se je že dogajalo in se bo, kot je dejala, verjetno tudi v prihodnje.
Mohoričeva je še izpostavila, da je sodišče pri tem, ali bo takšno odločitev sprejelo ali ne, popolnoma avtonomno in ni vezano na nikakršen predlog svojih strank. V primeru, da predlog dobi, pa sodnik nanj ni vezan. Sodišče sicer nima nikakršnega roka, da takšno odločitev sprejme. Po pojasnilih Mohoričeve mora včasih zadeva dozoreti, da sodnik izlušči pomembna dejstva, ugotovi katere določbe zakona mora uporabiti in šele takrat se lahko pojavi dilema, ali je določba zakona ustavno skladna ali ne.
Trenutno je na sodišču po Zopniju sicer odprtih šest zadev, dve sta že zaključeni, ena od njiju pravnomočno. Vložena zahteva za presojo ustavnosti na tek teh postopkov nima vpliva, je pa Mohoričeva dodala, da ni mogoče izključiti možnosti, da bi drugi sodniki, ki so z zahtevo zdaj seznanjeni, sledili argumentom, ki jih je navedel Grbović in se morebiti tudi sami odločili, da sprožijo podobno zahtevo.
O odločitvi Grbovića je sicer danes prvo poročalo Delo. Kot so zapisali pri časniku, je specializirano državno tožilstvo v finančni preiskavi na podlagi zakona pretreslo Tošićevo imetje od leta 2003, izračunali pa so, da 6.956.053,35 evra premoženja ni povsem čistega, ampak si ga je domnevno pridobil s kokainskimi posli.
Poleg Tošića so se sicer v postopku znašli še njegova žena Meri, Mišo Vlaisavljević in dve pravni osebi. Preden bo znana odločitev o tem, ali bodo Tošiću skoraj sedem milijonov evrov premoženja tudi odvzeli, pa bo tako potrebno počakati na odločitev ustavnih sodnikov.