Kot so za STA pojasnili na Mestni občini Ljubljana (Mol), so monitoring stanja tal otroških igrišč izvedli že na 50 otroških igriščih javnih vrtcev v občini, prihodnji mesec pa bodo vzorce vzeli na še desetih igriščih. Z odvzemom vzorcev tal na 31 preostalih otroških igriščih javnih vrtcev bodo po oceni občine predvidoma zaključili do konca letošnjega leta, ali pa v prvih mesecih prihodnjega. V omenjenem vrtcu v Rožni dolini so se sicer odločili, da bodo v času sanacije igrišča svoja vrata zaprli, otroke pa so za ta čas namestili po drugih enotah.
Na občini še poudarjajo, da je bilo staršem na sestanku z medicinskimi strokovnjaki že pojasnjeno, da ni nobenega tveganja za zdravje otrok in da so odkrite vsebnosti svinca v krvi približno take, kot so tudi sicer v Sloveniji pri otrocih te starosti. V slovenski zakonodaji sicer ni zapisanega določila o obveznem spremljanju stanja tal otroških igrišč, tako javnih, kot tudi vrtčevskih. "Tudi zaradi naših prizadevanj pa bo država končno pripravila novo uredbo za tla, ki bo otroška igrišča obravnavala kot posebno, bolj občutljivo rabo tal in uredila tudi ukrepanje v primeru preseganj," so prepričani na občini.
Kronične zastrupitve s svincem se sicer po pojasnilih inštituta med drugim odražajo kot utrujenost, slabokrvnost, motnje razpoloženja, okvare ledvic, motnje sluha, motnje pozornosti in motnje imunskega sistema.
V Sloveniji prav tako ni katastra onesnaženih zemljišč oziroma je bil sistem sledenja izkopom vzpostavljen šele leta 2003. Kot so navedli na občini, pretekle analize urbanih tal v Molu kažejo, da so najbolj onesnažena tla v središču mesta. Povišane vrednosti onesnažil pa se pojavljajo tudi ponekod ob cestah in industrijskih conah. Glede problematike imisij na igriščih so se maja že sestali predstavniki Mola in ministrstva za okolje in prostor, na občini pa so zaprosili tudi za takojšnji sestanek z ministrico Ireno Majcen.
Na ministrstvu za okolje so medtem za STA zapisali, da se jim zdi potrebno, da občina do sestanka pridobi vse potrebne informacije, da bodo lahko na njem čim bolj operativni. V zvezi z ukrepi, ki bi jih lahko izvedli, pa so zapisali, da ni edina možnost odstranitev zemljine. "Lahko govorimo o zatravitvi zemljine, asfaltiranju ali predelavi zemljine. Vsekakor je potrebno primer pogledati z več vidikov in najti čim bolj optimalno rešitev," so povedali na ministrstvu.
Primer v ljubljanskih vrtcih spremljajo tudi na Inštitutu za javno zdravje, kjer pozitivno ocenjujejo reševanje problema. Niso pa ljubljanski vrtci edini, ki se soočajo z imisijami v tleh. Kot so za STA navedli na inštitutu, imajo velik problem z onesnaženim okoljem v Zgornji Mežiški dolini. Tam vsako leto izvajajo monitoring svinca v krvi triletnikov, na pet let tudi na širši populaciji otrok, in sicer med 1. in 6. letom ter pri devetletnikih. Prav tako redno preverjajo vsebnost težkih kovin v zgornji plasti tal na otroških igriščih, izvedli pa so tudi meritve obremenjenosti fasad.
Kronične zastrupitve s svincem se sicer po pojasnilih inštituta med drugim odražajo kot utrujenost, slabokrvnost, motnje razpoloženja, okvare ledvic, motnje sluha, motnje pozornosti in motnje imunskega sistema. Izpostavljenost na dolgi rok pa že ogroža zdravje ljudi.
