Leta 2012 je takratna vlada ob ukinitvi 2. januarja kot dela prostega dneva v predlogu zakona za uravnoteženje javnih financ predlagala tudi ukinitev dvodnevnega praznovanja praznika dela. Vendar so sindikati nasprotovali predlogu, tako da je bil kot dela prost dan ukinjen le 2. januar, medtem ko je 2. maj ostal.
Na Statističnem uradu RS so na vprašanje, če je moč oceniti, koliko bi ukinitev tudi 2. maja pomenila za bruto domači proizvod (BDP), odgovorili, da so naredili le oceno, da bi en delovni dan v povprečju povečal BDP za 0,1 odstotka, oziroma za okoli 35 milijonov evrov. To velja ob predpostavki, da so vsi ostali pogoji nespremenjeni in ne glede na to, kje v letu se tak dan nahaja. Ocene, kakšna bi bila razlika, če bi se ta delovni dan nahajal na začetku leta ali sredi leta, pa za zdaj na uradu nimajo.
Gospodarstveniki, posebej tisti iz izvoznega sektorja, sicer vsake toliko časa opozorijo, da predstavljajo slovenske posebnosti na področju praznikov motnjo v poslovnih procesih, saj je slovensko gospodarstvo tesno vpeto v prostor EU.
Pa vendar se pogosto pojavljajo očitki, da vsaj za 2. januar velja, da takrat mnogo zaposlenih bodisi vzame dopust ali ostane na kolektivnem dopustu, če ta velja za božično-novoletno obdobje. V mnogo evropskih državah se namreč praznovanje ob prehodu v novo leto podaljša do 6. januarja. Prvomajsko obdobje je medtem v pretežnem delu Evrope povsem delovno, se pa delovni ritem pred tem v večji meri umiri v času velike noči.
