Župani Spodnjega Podravja so na kolegiju pred dnevi enotno izrekli odločno podporo vodstvu ptujske bolnišnice pri njegovem naporu za uresničitev projekta gradnje urgentnega centra, ki se kljub drugačnim predlogom ni znašel v rebalansu letošnjega proračuna.
sta
Ptujskega župana Mirana Senčarja zanima, ali bi projekt stekel, če bi jim uspelo zagotoviti tri milijone evrov.
Župani Spodnjega Podravja so na kolegiju pred dnevi enotno izrekli odločno podporo vodstvu ptujske bolnišnice pri njegovem naporu za uresničitev projekta gradnje urgentnega centra, ki se kljub drugačnim predlogom ni znašel v rebalansu letošnjega proračuna.
Čeprav so državo pozvali, da projekt uvrsti v mrežo urgentnih centrov in ga čim hitreje uresniči, jim je ptujski poslanec opozicijske stranke SDS Andrej Čuš pojasnil razloge, zakaj je projekt izpadel iz letošnjega proračuna. Opozoril je tudi na neenotnost v regiji, potem ko poslanska kolegica iz vladne stranke SMC Klavdija Markež ni podprla njihovega amandmaja, s katerim bi za projekt zagotovili tri milijone evrov.
sta
S potezo Markeževe, ki je tokrat ni bilo na sejo, se nekateri župani niso strinjali. Na njihove očitke se je odzvala zgolj s pisnim pojasnilom, da projektu ne nasprotuje, a da je bil rebalans že usklajen, zanjo kot aktivno članico odbora za finance pa bi bilo neodgovorno in nepojmljivo podpreti tak amandma tik pred sprejetjem rebalansa.
Čuš konkretne odgovore vlade o usodi urgentnega centra pričakuje še ta teden, a je spomnil na to, da je parlamentarni odbor za zdravje vladi naložil, da ptujsko urgenco uvrsti v mrežo urgentnih centrov, za katere mora denar priskrbeti država. Se pa župani, ki so tako kot direktor bolnišnice Andrej Levanič in direktorica ptujskega zdravstvenega doma Metka Petek Uhan menili, da je urgentni center za regijo nujen, vseeno zavedajo, da od države ne smejo terjati odgovora o tem, ali ptujski urgentni center bo ali ne, pač pa samo to, kdaj bo do njegove gradnje prišlo. Mirana Senčarja, župana Mestne občine Ptuj, denimo, je zanimalo, ali bi projekt stekel, če bi jim uspelo zagotoviti tri milijone evrov. Prvi mož bolnišnice mu je odvrnil, da potem glavnih protiargumentov država zagotovo več ne bi imela. Se pa je ob tem vprašal: »Zakaj bi naše bogato okolje moralo samo iskati denar za nekaj, za kar drugim v Sloveniji ni bilo potrebno.«
sta
