Čeprav je zemljišče po besedah Jerice Klaneček nekoč pripadalo njenemu pokojnemu dedku in morajo zanj plačevati davke, republiški sklad kmetijskih zemljišč meni, da dediči niso upravičeni do vrnitve zemljišča in niti do menjave, o koriščenju parcel pa bi se morali dogovoriti z Vinagom kot dotedanjim dejanskim uporabnikom teh zemljišč.
Gabrijel Toplak
»Po uvedbi denacionalizacijskega postopka oziroma pravnomočni odločbi smo ostali brez zemljišča v katastrski občini Pekre, na katerem je več parcel,« se je na uredništvo Sveta24 obrnila Mariborčanka Jerica Klaneček z Betnavske ulice.
Klanečkovi in še trem dedičem bi namreč moral Republiški sklad kmetijskih zemljišč in gozdov – sodeč po dokumentih, ki jih imajo v roki, in to tudi pričakujejo – v skladu z omenjeno odločbo vrniti zemljišče v velikosti približno dva hektarja, ki je nekoč pripadalo njenemu dedku in pozneje še njeni pokojni mami, a tega, tako pravi sogovornica, niso naredili.
»Še več, gre za kmetijsko zemljišče, ki ga je od sklada neposredno v upravljanje dobilo podjetje Vinag in si na njem uredilo nasad. Po stečaju tega podjetja je zemljišče prešlo v last hoške zadruge, zato ga do danes še vedno nismo dobili nazaj, čeprav zanj plačujemo vse davke. Tudi nihče nas nikoli ni vprašal za odškodnino, najemnino ali karkoli podobnega, čeprav sem bila na več razgovorih s pristojnimi. Nekaj časa sem zadevo urejala tudi z odvetnikom, a si ga pozneje glede na moje mesečne prihodke, ki niso visoki, nisem mogla več privoščiti,« je pojasnila Klanečkova in dodala, da bi ga bili zainteresiranim pripravljeni dati tudi v najem, ne pa, da nekdo drugi upravlja zemljišče, ki pripada njim.
Gabrijel Toplak
Anka Stopinšek, višja svetovalka Sektorja za poslovno organizacijo v Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov (KZG) Republike Slovenije (RS), odgovarja, da je bilo v odločbi, ki jo je izdala Upravna enota Maribor v letu 2002 Skladu KZG RS in Vinagu, sadjarstvo in vinarstvo, med drugim izrecno navedeno, da se zahtevek za vrnitev nepremičnin v posest zavrne.
»V obrazložitvi odločbe je bilo pojasnjeno, da so parcele v k. o. Pekre v kompleksu sadovnjaka, zato glede zakona o denacionalizaciji (ZDen) ni mogoče odločiti glede posesti, ampak je to stvar dogovora med upravičenci in zavezancem oziroma stranskim udeležencem. Po pravnomočnosti odločbe je bila še istega leta v zemljiški knjigi vpisana lastninska pravica v korist denacionalizacijskih upravičencev,« sporoča Stopinškova.
Dodaja, da glede na omenjeno sklad meni, da je bila njihova obveznost iz naslova izvršitve zgoraj navedene odločbe izpolnjena. »Glede koriščenja vrnjenih parcel bi se stranke torej morale dogovoriti z Vinagom kot dotedanjim dejanskim uporabnikom teh zemljišč,« poudarja Stopinškova in glede predlagane menjave zemljišč dodaja, da so maja 2013 v skladu res prejeli takšno vlogo, ki jo je obravnaval tudi svet sklada, saj zemljišča, ki bi jih solastniki želeli pridobiti z menjavo, ležijo v vplivnem območju stavbnih zemljišč.
»Svet sklada je sprejel sklep, da se menjava ne izvede. Če parcele ležijo v vplivnem območju stavbnih zemljišč, namreč pomeni, da se po pravilniku o prometu z nepremičninami sklada vrednotijo po ceni v razponu od polovične do polne cene stavbnih zemljišč tega območja, zato niso primerljive z vrednostjo kmetijskih zemljišč,« je zaključila Stopinškova.
Gabrijel Toplak
