Novice Svet24

Mencinger je spomnil na sporno privatizacijo Aerodroma Ljubljana, v katerem je bila med predlansko odločitvijo o širitvi državi odvzeta glasovalna pravica, zasebniki in Slovenski državni holding (SDH) pa so si sredstva, prihranjena za nov terminal, raje izplačali kot dividende.

»Pri tej privatizaciji gre za nekaj ideološkega, tako kot je leta 1948 privatni frizer ogrožal socializem, naj bi zdaj državno podjetje ogrožalo kapitalizem in Evropsko unijo.« Ekonomist Jože Mencinger

Ustavni pravnik Igor Vuksanovič je z dovtipom »dva pravnika, tri mnenja« ošvrknil argumente, da privatizacijo paketa petnajstih moramo izvršiti, ker smo se temu zavezali. Razložil je, da so zaveze lahko pravne ali politične, medtem ko so prve pogodbene, je druge mogoče spremeniti in pri tem plačati odškodninsko odgovornost zaradi kršitev pravnih pogodb. Vuksanovič navaja, da je en del teh pogodbenih obveznosti sklenjen s svetovalci, ki posredujejo pri privatizaciji. Če transakcije ne bo, bodo ti prikrajšani za svojo provizijo in bi Slovenijo lahko tožili.

Kot bolj resne je navedel argumente glede zavez javno-finančne narave, kot je denimo fiskalno pravilo, ki je pravno merilo. »Ti akti ne zapovedujejo, na kakšen način naj zmanjšamo deficit in javni dolg, privatizacija ni edina pot,« opozarja Vuksanovič.

Ekonomist Bogomir Kovač je kritiziral SDH, rekoč, da je njegov nadzorni svet sestavljen iz kvot treh koalicijskih strank, ki imajo v njem politične interese. Po Kovačevih besedah ga je treba usposobiti za vlogo upravnika državnih podjetij: »Ni nobenih ekonomskih, političnih ali moralnih argumentov, ki bi dokazovali, da je privatna ali državna lastnina slaba. Pomembna je uspešnost vodenja, upravljanja. Veliko vprašanje je, ali smo v tem trenutku usposobljeni za upravljanje. Slaba banka je bila ustanovljena, da v čim krajšem času privatizira podjetja in pri tem ustvari dobiček. Slovenski državni holding pa je absolutno podhranjen. Vzvodov za kakovostno upravljanje podjetij torej nimamo. Prav tako nimamo strategije.«

lt, sta

Andrej Cetinski je primerjal model upravljanja nemškega državnega podjetja Fraport, ki je kupilo Aerodrom Ljubljana, in SDH. Zastopal je stališče, da je kakovost upravljanja v največji meri odvisna od nadzornih svetov, Fraport ima v svojem 20 predstavnikov, polovica teh je predstavnikov delavcev, kar predpisuje nemška zakonodaja. Sestava nadzornega sveta SDH je diametralno nasprotna: »V njem ni ne duha ne sluha o predstavniku dela. Nadzorni svet imenuje komisija, ki jo imenuje finančni minister. Da je zadeva malce lepše videti v javnosti, mora sestavo potrditi vlada ali parlament.«

STA

Posveta se je udeležil tudi državni sekretar Metod Dragonja.

Do besede pa je komaj prišel Samo Hribar Milič, predsednik in generalni direktor Gospodarske zbornice, saj so ga prekinjali žvižgi posameznikov. Milič je državna podjetja kritiziral kot nedobičkonosna, po njegovem mnenju bi država od svojega premoženja imela več, če bi ga prodala, kupnino naložila na banke in od nje pobirala obresti. Seveda je pri tem kritiziral tudi slovenske banke, ki so po njegovem mnenju svojo luknjo izkopale prav zato, ker je njihova lastnica država.

S temi argumenti je pustil nastavke poslancu Združene levice Luki Mescu, ki jih je z lahkoto raztrgal. Stališča glede bank je zavrnil, češ da so te sledile zgrešeni ekonomski politiki, značilni za celotno obrobje Evropske unije, med letoma 2005 in 2008 so namesto delovnih mest ustvarjale tajkune, medtem pa so se zlahka zadolževale na evrskem tržišču, s čimer so napihovale mehurček gradbenega sektorja.

Svoj nagovor je Mesec udarno zaključil z besedami, da »SDH ni bil ustanovljen za upravljanje državnega premoženja, ampak zato da bi ga razprodal«, in s tem požel bučen aplavz Štihove dvorane v Cankarjevem domu.