Računsko sodišče skrbi za to, da organizacije, ki se financirajo iz davkoplačevalskega, torej vašega denarja, to počno tako, kot je z zakonom določeno. A v 20 letih, odkar poznamo to institucijo, se še ni zgodilo, da bi bilo v naši državi vse tako, kot mora biti.
V letu 2013 so revizorji računskega sodišča ugotovili več nepravilnosti in jih objavili v poročilu. Ob tem je sodišče vse organe, ki so predpise kršili ali pa pri poročanju o svojem delu niso bili dovolj vestni, pozvalo, naj napake odpravijo, in jim tudi izdalo navodila, kako naj to storijo.
A kot kaže, nekateri računskega sodišča ne jemljejo dovolj resno. Včeraj je bilo namreč objavljeno poročilo, v katerem je zapisano, da so kljub opozorilom in pozivom k ukrepom obveznost dobrega poslovanja kršili ministrstvo za finance, Finančna uprava RS (Furs), kmetijsko in okoljsko ministrstvo ter ministrstvo za delo.
Davkoplačevalcem gre zagotovo v nos, da sta na seznamu tudi ministrstvo za finance in celo Furs, dve ključni instituciji pri upravljanju z davkoplačevalskim denarjem. Predvsem tisti, ki se v teh kriznih časih iz meseca v mesec spopadajo z blokadami računov in izterjavami s strani finančne uprave, bodo težko razumeli, kako jim kar več mesecev ni uspelo odpraviti napak, ki so jih odkrili revizorji.
No, roko na srce, napak niso »odkrili« zgolj revizorji, ampak so se morali z njimi dalj časa ukvarjati predvsem davčni zavezanci in njihovi računovodski servisi. Zaradi napake v programski opremi je bilo namreč nekaj časa praktično nemogoče ugotoviti, koliko ste državi v resnici dolžni.
Sistem je bil večkrat tudi nedostopen in nekajkrat je bilo za določen čas nemogoče oddati dokumentacijo, na podlagi katere dacarji odmerijo davke. Vse to v času, ko je država na vse pretege državljanom zatrjevala, da bo naše finančne težave rešilo bolj učinkovito pobiranje davkov.
Kot so nam pojasnili na Fursu, težav še kar nekaj časa ne bo konec. Vse do septembra 2015 bodo namreč pripravljali analizo in odpravljali pomanjkljivosti knjiženja poslovnih dogodkov in nato najpozneje do 31. 3. 2016 napake dokončno odpravili.
Če to drži, lahko opozorilo računskega sodišča pričakujejo tudi za poslovanje v letu 2014. A kaj zato, saj za napake očitno ne bo nihče odgovarjal. Kajti ne glede na naziv računsko sodišče ni sodni organ. Prav tako tudi ni organ pregona. Njegova naloga je zgolj preverjati, ali so bila javna sredstva porabljena v skladu z namenom, za katerega so bila določena, ter ali se je pri tem upoštevalo načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti.
Računsko sodišče sicer lahko kot skrajni ukrep predlaga razrešitev odgovorne osebe. A to se zgodi zelo redko. Leta 2008 so zaradi napak pri obračunavanju okoljskih dajatev pozvali k razrešitvi takratnega ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika, kar pa se ni zgodilo.
Je pa leta 2010 položaj ministra za okolje moral zapustiti Karl Erjavec, ki je poziv za razrešitev komentiral z besedami, da ne more poskrbeti »za vsako kanto posebej v tej državi«, kar nazorno kaže na odnos politike do računskega sodišča.
