V Sloveniji narašča delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov
Delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov se v Sloveniji od leta 2004 povečuje. Potem ko je pred desetimi leti znašal 11 odstotkov, je leta 2012 dosegel skoraj 40 odstotkov, je v publikaciji Kazalniki zelene rasti, ki stremi k spodbujanju gospodarske rasti in razvoja ob hkratnem ohranjanju naravnih bogastev, ugotovil državni statistični urad.
Omenjeni kazalnik pove, v kakšnem razmerju sta si količina vseh nastalih komunalnih odpadkov in količina tistih komunalnih odpadkov, ki so bili zbrani ločeno v zbiralnicah odpadkov ali v zbirnih centrih - razen mešanih komunalnih odpadkov.
Statistiki tolikšno povečanje deleža ločeno zbranih komunalnih odpadkov deloma pripisujejo stopnjevanju uvajanja ločenega zbiranja odpadkov, deloma pa dejstvu, da so prebivalci čedalje bolj osveščeni.
Komunalni odpadki, ki se ne zberejo ločeno in se oddajajo kot mešani komunalni odpadek, morajo biti pred odlaganjem mehansko-biološko obdelani, ostanki te obdelave pa se odlagajo na odlagališčih.
Ločeno se zbirajo naslednji komunalni odpadki: papir in lepenka, steklo, plastika, kuhinjski odpadki, odpadki iz kovin, lesa, tekstila, zavržena oblačila, jedilna olja in maščobe, barve, črnila, lepila in smole, detergenti, baterije in akumulatorji, električna in elektronska oprema ter kosovni odpadki. Večina ločeno zbranih odpadkov se reciklira prednostno.