V zadnjem desetletju je za vse alpske ledenike značilno zelo hitro umikanje. Oba ledenika v Sloveniji sta zaradi svoje skrajne jugovzhodne lege in nizke nadmorske višine še posebno občutljiva za podnebne spremembe. Zaradi njune majhnosti je njuno sorazmerno krčenje glede na trenutno površino in prostornino večje kakor pri drugih alpskih ledenikih, je razvidno brošure iz Kazalcev okolja v Sloveniji, ki ga je objavila Agencija RS za okolje.
Najmanjša površina Triglavskega ledenika je bila izmerjena leta 2012 (0,5 hektarja) in pred tem leta 2007 (0,6 hektarja). V obdobju 2008-2011 se je površina nekoliko povečala, in sicer na 2,4 hektarja v letu 2011, predvsem zaradi dveh nadpovprečno zasneženih sezon (2008/09 in 2009/10), med katerima so se sprožili številni snežni plazovi.
Prirast površine je tako posledica večmetrskih plasti ledeniškega firna ali dobro predelanega starega snega zadnje snežne sezone. Zaradi posebne geografske lege Triglavskega ledenika bi lahko iz ledeniškega firna nastal zelenkasti firnski led, zato se je tega ledenika nekoč oprijelo ime Zeleni sneg. Naraščanje površine ledenika je ustavila talilna doba leta 2011, ko je odneslo ves firnski presežek, ki se je nabral v predhodnih letih.
Podpovprečno zasnežena zima 2011/2012 in zelo toplo poletje 2012 sta povzročila pospešeno taljenje firna iz prejšnji zim, ki se je do konca talilne dobe 2012 obdržal le še v spodnjem delu ledenika.
Zaradi izrazitega segrevanja ozračja, sprememb v padavinskem režimu in osončenosti stroka predvideva, da lahko Triglavski ledenik v naslednjih letih povsem izgine.
Kdaj se bo to zgodilo, ni mogoče določiti, saj ni mogoče dovolj natančno predvideti krajevnih podnebnih sprememb, ki so posledica svetovnih nihanj.
