Denar bi moral vrniti, a se Stanislav Veniger za nastalo situacijo ne čuti odgovornega, zato hoče denar obdržati.
Kako dvolična je lahko država, lahko spremljamo v primeru prvega moža slovenske policije, Stanislava Venigerja. Ta je glede na ugotovitve KPK vse od leta 2008 pa do 2012 prejemal previsoko plačo. V tem času je bil zaposlen na PU Celje, hkrati pa delal na švicarskem inštitutu Center za demokratični nadzor nad oboroženimi silami (DCAF), kamor ga je napotilo ministrstvo za notranje zadeve (MNZ). Čeprav je ustanovitelj inštituta Švica, gre za zasebno organizacijo. Kljub temu je naš prvi policist pribitek k plači prejemal iz državnega proračuna. Ker je sedež DCAF v Ženevi, je do leta 2009 je prejemal celo dodatek za delo v tujini, a je delo dejansko opravljal v Ljubljani. Dodatek za delo v tujini znaša 20 odstotkov plače, v dobrem letu naj bi se na računu prvega policista tako neupravičeno nabralo kar 5000 evrov. Ta denar je Veniger pripravljen vrniti.
A notranja revizija MNZ je pokazala, da je bil postopek napotitve Stanislava Venigerja na DCAF izpeljan nezakonito in netransparentno, zaradi česar je po pisanju spletnega portala Pod črto vprašljivo tudi izplačilo dodatkov k plači za to obdobje. Glede na izračune omenjenega portala, narejene na podlagi nepopolnih podatkov, ki jih je posredovalo MNZ, naj bi v tem obdobju nezakonito prejel kar 83.000 evrov oziroma vsak mesec 1875 evrov dodatkov. Od tega denarja naj bi Veniger vrnil le 6100 evrov, ostalega pa noče vrniti, saj meni, da bi z vračilom priznal tudi odgovornost za odločitve, ki niso bile v njegovi pristojnosti in za katere se ne čuti krivega.
A krivih se zagotovo ne počutijo niti javni uslužbenci, ki bodo morali državi vračati preveč izplačane plače, ki so bile posledica napačno sklenjenih pogodb in obračunov plač. A minister Gregor Virant jim je predočil zakonsko določilo, ki pravi: »Če delodajalec ugotovi, da je bila javnemu uslužbencu ali funkcionarju v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena tega zakona določena in izplačana višja plača, kot bi mu pripadala, se z javnim uslužbencem ali funkcionarjem dogovori o načinu vrnitve preveč izplačanega zneska. V primeru, da med delodajalcem in delojemalcem v enem mesecu od pisnega poziva delodajalca ne pride do soglasja, mora delodajalec preveč izplačani znesek zahtevati s tožbo pred pristojnim sodiščem.«
V primeru prvega moža policije je Virant, sicer doktor pravnih znanosti, bolj previden in ne opleta brezglavo z zakonskimi določili. Da bi ugotovil, ali je gospod Veniger res dolžan vrniti denar, je pri zunanjih izvajalcih naročil celo dve ločeni pravni mnenji. Z ministrstva so sporočili: »Kolikšen znesek bi bilo treba vračati, bo mogoče dokončno oceniti šele po tem, ko bo po prejemu pravnega mnenja sprejeto stališče glede vračila.« Skladno s tem bo Venigerju ponujen dogovor o vračilu preveč izplačanih plač v ustreznem znesku.
