Novice Svet24

Oslabitve za posojila in rezervacije za garancije in druge zunajbilančne zaveze so lani dosegle 59,8 milijona evrov, kar je bilo 131,5 odstotka več kot v 2012. Te številke vključujejo že tudi rezultate pregledov bank.

Poleg tega je banka oslabila tudi za 19,5 milijona evrov kapitalskih naložb, od česar je večina odpadla na slabitev delnic Mercatorja, so sporočili iz banke.

Predsednik uprave banke Stefan Vavti je pojasnil, da so med letom računali na okoli 45 milijonov evrov slabitev in rezervacij, ob tem pa ocenil, da so s končno številko na varni strani pred pregledi bank na ravni evrskega območja.

Banka je že opravila pregled kakovosti aktive in obremenitveni test, ki so ju v slovenskih bankah lani jeseni opravile tri tuje revizijske hiše. Na teh je bila ocenjena kot najbolj zdrava banka in jih zaključila z minimalnim kapitalskim primanjkljajem. Vendar pa bo morala skozi postopek kot del skupine Unicredit še enkrat.

Za letos sicer v banki po Vavtijevih besedah pričakujejo stabilizacijo poslovanja in upajo na vrnitev k dobičku. Poslovanje v prvih dveh mesecih je sicer nad načrti, ki pa so precej konservativni, je dodal prvi mož banke in opozoril, da so pri napovedih raje previdni.

Vavti je sicer zatrdil, da je bilo 2013 bolj težavno od pričakovanj in polno izzivov. Bilančna vsota banke je nazadovala za 11,6 odstotka na malo manj kot 2,5 milijarde evrov.

Je pa prvi mož banke izrazil zadovoljstvo, da so leto končali bolje od večine tekmecev. Banka ima šestodstotni delež na trgu, njena izguba pa je znašala 1,1 odstotka skupne izgube bančnega sistema. Negativni izid so sicer v banki v celoti pokrili z zadržanimi dobički iz minulih let.

Banka je lani ustvarila za 48,4 milijona evrov čistih obresti, kar je 13,5 odstotka manj kot v 2012. To je predvsem posledica nižjega obsega posojil - ta je upadel za 14,4 odstotka - in na drugi strani visokih odhodkov za depozite. V bančnem sistemu kot celoti je bil sicer padec čistih obresti 20-odstoten.

Neobrestni prihodki so se medtem zvišali za 22,5 odstotka, samo neto provizije za 8,1 odstotka na 23,5 milijona evrov.

Denarne vloge gospodinjstev in podjetij v Unicredit Banki Slovenija so se lani zvišale za 26 odstotkov na 1,213 milijarde evrov, celotne vloge nebančnega sektorja pa za štiri odstotke na 1,277 milijarde evrov. Država je tako del svojih denarnih vlog vzela iz banke.

Vavti je rast obsega denarnih vlog delno pripisal selitvi komitentov v banke, ki jih vidijo kot bolj varne, delno pa temu, da skušajo podjetja po njegovih besedah v zadnjem času razpršiti svoje depozite. V bančnem sistemu kot celoti se je sicer obseg denarnih vlog zmanjšal za 5,5 odstotka, pri čemer so prednjačile velike domače banke.

Je pa razmerje med posojili in denarnimi vlogami s 148 odstotki kljub lanskemu upadu za 37 odstotnih točk še vedno nad povprečjem bančnega sistema, ki je pri okoli 120 odstotkih.

Banka je sicer kljub zmanjšanju obsega posojil zaradi prilagoditve posojilnega portfelja lani odobrila za 300 milijonov evrov dodatnih kreditov za podjetja in prebivalstvo. Je pa pri odobravanju posojil previdna in jih namenja projektom s sprejemljivim posojilnim tveganjem.

Banka je kapitalsko zelo močna, saj je bila njena skupna kapitalska ustreznost ob koncu leta 16,9 odstotka, kar je 3,4 odstotne točke več kot ob koncu 2012. Količnik najbolj kakovostnega kapitala (Core Tier 1) je medtem znašal 15,55 odstotka. Kljub izdatnim dokapitalizacijam velikih državnih bank je ta številka še vedno v samem vrhu bančnega sistema.

Banka je v zadnjih letih rasla organsko in namerava po Vavtijevih besedah tako rasti tudi vnaprej. Trenutno ima 29 poslovalnic, te pa naj bi v prihodnje, tako prvi mož banke, ob različnih trendih spletnega bančništva in plačilnega prometa igrale bistveno manjšo vlogo. V banki tudi niso zainteresirani za vstop na območja, ki jih z zapiranjem poslovalnic zapušča NLB.

Unicredit Banka Slovenija je sicer lani stroške poslovanja skrčila za pet odstotkov na 35 milijonov evrov. Skupno število zaposlenih je s 594 skrčila na 565.