Kljub temu da so med vremensko katastrofo zunaj kraljevale nizke temperature in led, je šlo ogromno energije za hlajenje hrane. Skorajda vsak sogovornik, ki so ga televizijski novinarji povprašali o tem, za kaj potrebuje električno energijo, je nanjo priklopil, kako absurdno, zamrzovalno skrinjo.
Če so s pomočjo agregatov lepo na zmrznjenem ostale svinjske polovice iz domače pridelave, ki predstavljajo osnovo skorajda vsake slovenske ozimnice, pa se je prava tragedija odvijala pri večjih trgovcih, ki delujejo na področju Slovenije. Po podatkih, ki smo jih pridobili pri podjetju Biotera, ki za trgovce odvaža bioodpadke, naj bi samo iz enega od diskontov v enem dnevu odpeljali več kot tri tone (3000 kilogramov) hrane. Ne glede na to, ali je bila hrana še užitna ali ne, so morali, da bi zadostili strogim standardom, živila zavreči. Največ škode je bilo v manjših trgovinah, ukrepati pa so morali tudi v nekaterih supermarketih. Kolikšna je škoda, nam pri Mercatorju niso zaupali, saj podatke še zbirajo, so pa na naša vprašanja odgovorili, da so delovali po natančnih navodilih službe Varna hrana o varnosti živil. Kot pravijo, se namreč ne sme pojaviti niti sum, da bi lahko bilo z živili zaradi motenega režima hlajenja ali zamrzovanja karkoli narobe. Tako so morali določne količine izdelkov odpisati in predati organizacijam, ki so pooblaščene za zbiranje in predelavo bioloških odpadkov. Živila, ki niso več varna, namreč prenehajo biti hrana in postanejo bioodpadki, in o tem je zakonodaja nedvoumna, prav tako pravila o varnosti živil HACCAP.
Skrivnostni so ...
Prav tako so skrivnostni o količini hrane, ki je postala odpadna, pri Tušu. Odgovorili so nam le, da so, čeprav je večina njihovih poslovalnic poslovala brez večjih motenj, v teh dneh imeli manjša odstopanja pri količinah odpadne hrane. Tovrstnih težav pa niso imeli v Sparovih trgovinah, saj naj bi imela vsaka izmed njihovih trgovin svoj agregat, in tako jim hrane ni bilo treba izločevati. Tako se upravičeno postavlja vprašanje, ali bi se dalo katastrofo preprečiti. Vsi trgovci poudarjajo, da imajo dobro pripravljene načrte, kako količino hrane, ki jim v trgovinah preteče rok, zmanjšati na minimum, tako pogosto izdelke tik pred pretekom roka lahko kupimo po znižani ceni. V Sloveniji podatkov o tem, koliko hrane dnevno zavržemo, ni. Kljub temu da je pri nas vedno več lačnih ust, pa naj bi – glede na količino bioloških odpadkov – Slovenci v smeti vrgli kar 30 odstotkov hrane.
