Razrešitev naj bi bila posledica anonimne prijave. Po poročanju časnikov naj bi kriminalisti NPU našli dokaze za sum, da je bil posel z radarji med Mestno občino Maribor na čelu s takratnim županom Francem Kanglerjem in podjetjem Iskra Sistemi vnaprej dogovorjen. A ker sta bila kriminalista razrešena, se bo preiskava primera najverjetneje dodatno časovno zavlekla.
Kriminalistoma je primer odvzel začasni vodja NPU Karol Turk, ki je za Večer povedal, da je na NPU res prišla anonimka o kriminalistih, ki se ukvarjata s primerom, in da bo treba navedbe v njej preveriti. "Če se bo zgodilo, da sta kriminalista dejansko storila kaj narobe, kakor piše v anonimki, bomo zoper njiju ustrezno ukrepali, seveda pa moramo najprej z njima opraviti razgovore in zadevo preiskati," je povedal.
V anonimni prijavi naj bi se po neuradnih navedbah kriminalistoma med drugim očitalo, da se neprimerno vedeta do zaposlenih na mariborski občini, omenjal naj bi se tudi sum podkupovanja.
Mariborski župan Andrej Fištravec je bil po poročanju Dela nad temi informacijami neprijetno presenečen. Povedal je, da je bil prepričan, da bo preiskava kmalu končana in da so bili kriminalisti zelo korektni in profesionalni, zaposleni na občini pa so z njimi dobro sodelovali. Po njegovih besedah so preiskovalci očitno nekomu stopili na žulj.
Mestna občina Maribor je s podjetjem Iskra Sistemi sklenila 30 milijonov evrov vredno koncesijsko pogodbo, po kateri naj bi podjetje v obdobju štirih let posodobilo dotrajan semaforski sistem v mestu, pri tem pa naj bi se del plačanih kazni z na novo postavljenih radarjev stekal na njegov račun.
Prve radarje so postavili sredi oktobra lani, a je bila že nekaj dni pozneje vrsta radarjev po mestu uničenih, vrstili pa so se množični protesti, ki so naposled vodili do odstopa župana Franca Kanglerja. Po izvolitvi novega župana Fištravca je Iskra Sistemi prekinila pogodbo z občino in začela groziti z večmilijonsko tožbo, Fištravec pa je dal sredi aprila radarje izklopiti.
V javno-zasebnem partnerstvu med mariborsko občino in Iskro Sistemi je našla znake korupcije že Komisija za preprečevanje korupcije in s pomočjo državnega pravobranilstva vložila tožbo za ugotovitev ničnosti pogodbe. Negativno mnenje o pogodbi je izreklo tudi računsko sodišče.
