Prvi korak je pritožba na višje sodišče, ki je po zakonu o kazenskem postopku možna v 15 dneh po prejemu pisnega odpravka sodbe.
V sredo obsojeni predsednik SDS Janez Janša, lastnik Rotisa Ivan Črnkovič in brigadir Tone Krkovič lahko sodbo zaradi zahtevnosti primera v pisni obliki pričakujejo šele po sodnih počitnicah, ki se končajo sredi avgusta.
Janša je bil v sredo obsojen na dve leti zapora, Krkovič in Črnkovič pa vsak na 22 mesecev zaporne kazni. Pravočasna pritožba upravičenca zadrži izvršitev sodbe.
Trojica bodo svojo pritožbo sicer morali nasloviti na Okrajno sodišče v Ljubljani, kjer so bili tudi obsojeni. Če je pritožba pravočasna in dovoljena, sodišče pozove nasprotno stran, naj poda odgovor na pritožbo.
Pritožbo in odgovor z vsemi spisi nato sodišče prve stopnje predloži drugostopenjskem sodišču, kjer se spis dodeli sodniku poročevalcu. Sodišče o prejeti zadevi odloči na seji senata ali na podlagi opravljene obravnave.
Višje sodišče lahko odloči zelo različno. Pritožbo lahko zavrže kot prepozno ali nedovoljeno, jo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje, jo razveljavi in pošlje na prvo stopnjo v novo sojenje ali pa spremeni sodbo. Pogoje za sprejem vsake od teh odločitev zakon tudi podrobneje določa.
Zoper sodbo sodišča druge stopnje je dovoljena pritožba na vrhovno sodišče, vendar samo v nekaterih primerih. V zadevi Patria bi to veljalo le, če bi višje sodišče ugotovilo drugačno dejansko stanje kakor okrajno in na tako ugotovitev tudi oprlo sodbo.
O pritožbi zoper sodbo višjega sodišča odloča vrhovno sodišče na seji senata. Pred tem sodiščem ni obravnave, vložitev pritožbe pa tudi ne zadrži izvršitev sklepa višjega sodišča.
Ko sodišče odloča o pritožbi, lahko s sklepom zavrže pritožbo kot prepozno ali kot nedovoljeno, jo zavrne kot neutemeljeno ali pa pritožbi ugodi in sklep spremeni ali razveljavi ter zadevo po potrebi pošlje v novo odločitev.
Možna so tudi izredna pravna sredstva, predvsem zahteva za varstvo zakonitosti, ki se lahko poda zaradi kršitve kazenskega zakona, zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka ali zaradi drugih kršitev določb kazenskega postopka, če so te kršitve vplivale na zakonitost sodne odločbe.
Zahteva za varstvo zakonitosti se poda pri sodišču, ki je izdalo odločbo na prvi stopnji, ki lahko tudi odredi, da se izvršitev pravnomočne sodne odločbe odloži ali prekine. O zahtevi za varstvo zakonitosti odloča vrhovno sodišče na seji, ki prav tako lahko odredi odložitev ali prekinitev izvrševanja sodbe.
Če vrhovno sodišče ugotovi, da je zahteva za varstvo zakonitosti utemeljena, izda sodbo, s katero ali spremeni pravnomočno odločbo, ali v celoti oziroma delno razveljavi odločbo sodišča prve stopnje in višjega sodišča in zadevo vrne v novo odločitev, ali pa se omeji samo na to, da ugotovi kršitev zakona. Zadnja pravna možnost pa je pritožba na Evropsko sodišče za človekove pravice.
