Evropsko sodišče za človekove pravice Sloveniji namreč ni podaljšalo roka za pripravo odškodninske sheme za izbrisane, za kar je zaprosila vlada. Kot je za STA pojasnil Virant, je ocena sodišča, da je bil ta rok dovolj dolg. "Pravzaprav se lahko s to oceno strinjamo. Do zamude je prišlo zaradi politične blokade. Ker ni bilo nobene politične volje, nobene politične usmeritve, da bi se ta zakon pripravil in šel v proceduro. Skratka, zelo kratkovidno. Namreč zamuda lahko državo stane kar nekaj denarja," je razvoj dogodkov komentiral Virant.
Tako ostaja rok za uveljavitev sheme 26. junij. A Virant pravi, da bi ob maksimalni naglici, zakon lahko sprejeli kvečjemu septembra.
"Janševa vlada pri pripravi odškodninske sheme, ki jo moramo na podlagi sodbe sprejeti, ni naredila praktično ničesar in zato je nastala velika zamuda," je dejal Virant za STA. Dodal je, da se je sam tega projekta lotil prioritetno, tako da je osnutek zakona že pripravljen.
V ponedeljek ga bodo tako najprej predstavili prizadetim oziroma organizacijam, ki zastopajo izbrisane. Ob tem pravi, da bodo vabila poslali vsem organizacijam, ki jih poznajo, ostale pa bodo k udeležbi povabili preko spleta. V postopku sprejemanja zakona bodo torej kljub vsem zamudam upoštevali tudi čas za javno razpravo.
"Potem bomo pa z maksimalno hitrostjo šli skozi usklajevanja v vladi in koaliciji in skušali zakon čim prej spraviti skozi DZ," navaja minister. Če bodo ocenili, da bi lahko sicer nastala finančna škoda za državo, bi zakon lahko po njegovih besedah predlagali v sprejem tudi po nujnem postopku.
Ob tem svari, da lahko zamuda povzroči nove tožbe pred evropskim sodiščem. "Praksa je pokazala, da nas takšne tožbe na koncu stanejo več, kot pa če zadevo sami interno uredimo, zato mi je žal, da so to zamudo v mandatu prejšnje vlade pridelali in bom napel vse sile, da zakon o odškodninski shemi čim hitreje pride čez državni zbor," je dodal.
Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu je 26. junija lani namreč odločil, da slovenske oblasti niso uspele v celoti urediti vprašanja izbrisanih, vladi pa naložil, naj pripravi sistem odškodnin. Državi je tudi naložil, da mora v roku enega leta pripraviti celovit sistem izplačila odškodnin izbrisanih. Aprila letos je vlada napovedala, da bo Evropsko sodišče za človekove pravice zaprosila za podaljšanje omenjenega roka, a ji sodišče prošnje ni odobrilo.
