Družba Rimske terme v stečaju, ki je priznala krivdo, bo tako morala vrniti v državni proračun 3,5 milijona evrov protipremoženjske koristi, saj ni dvoma, da je družba ta denar dobila.
Rimskim termam zaradi stečaja druge kazenske sankcije ni bilo možno izreči. Med obdolženimi je bil tudi nekdanji odgovorni nadzornik gradbišča Rimske terme Karel Bogatin, ki je prav tako priznal krivdo oziroma je priznal kaznivo dejanje goljufije. Tožilec Stanislav Pintar je zato zanj predlagal 16 mesecev zaporne kazni, vendar mu v zapor ne bo treba, ker bo v dveh letih opravil 970 ur družbeno koristnega dela. Gradičeva je tudi v tem primeru sledila tožilčevem predlogu.
Nekdanji vodja gradbene operative Vegrada Marjan Volmajer, ki je obtožen pomoči pri goljufiji, pa je obsojen na šest mesecev pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo enega leta.
Bogatin in Volmajer sta omenjeno kaznivo dejanje obžalovala, osebno se nista okoristila in doslej nista bila kaznovana, kaznivo dejanje pa sta izvedla po navodilih nadrejenih.
Nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak krivde ni priznala, saj meni, da vse navedbe iz obtožnice niso točne in da je tožilec med pogajanji predlagal previsoko kazen. Zato se bo sojenje zanjo začelo sredi maja.
Tožilec v omenjenem kaznivem dejanju Tovšakovi očita, da je tedanjega direktorja Rimskih term Maksa Brečka, ki je avgusta lani umrl, napeljala, da sta skupaj na podlagi ponarejene dokumentacije vložila zahtevo na gospodarsko ministrstvo za pridobitev 3,5 milijona evrov. Ta sredstva sta pridobila in porabila. Poleg tega jo obtožnica bremeni, da je del terjatev iz tega posla, ki pa sploh niso obstajale, prodala faktoring družbi Prvi faktor za 1,4 milijona evrov.
Specializirano državno tožilstvo je obtožnico vložilo oktobra lani, Vegrad pa je sodeloval pri prenovi Rimskih term, ki so bile zaprte od oktobra 1991 in so konec marca 2011 sprejele prve goste.
