Poleg tega je izpostavil še vnos fiskalnega pravila v ustavo brez popravkov in spremembe ustave glede referendumov.
Po Janševih besedah je nekoliko nenavadno, da SDS kot opozicijska stranka sili vlado v ukrepe, ki bi morali biti prav njej najbolj v interesu, da se izkoplje iz trenutnega položaja.
V SDS bodo tako na sestanku političnega vrha predlagali, da se v DZ najprej glasuje o fiskalnem pravilu in nato o spremembah glede referenduma. Ta vrstni red je zanje ključen.
Pri tem v stranki še naprej ne pristajajo na spreminjanje letnice uveljavitve pravila, saj to po njihovem prepričanju potem ne bi bil več resen signal.
Če bi kazalo, da leta 2015 ne bo moč uveljaviti ciljne javnofinančne bilance, bo SDS takrat po Janševih zagotovilih pripravljena to letnico premakniti, če bo šlo vse ostalo ukrepanje v pravo smer. To ni problem, pravi predsednik SDS, če pa se te cilje že zdaj razrahlja, jih država ne bo nikoli dosegla.
Če bo DZ uspelo te spremembe izpeljati na omenjen način, potem bo to po Janševih besedah izjemno močan signal, ki lahko Sloveniji vrne velik del izgubljene verodostojnosti.
Temu pa je treba, tako Janša, dodati še zavezo vlade k takojšnjemu začetku izvajanju zakona o slabi banki in sprejetje klasifikacije državnih naložb, pri čemer zanj manjše spremembe niso problematične.
Odziv evropskih partnerjev in mednarodnih finančnih trgov bo po besedah prvaka SDS toliko bolj pozitiven, kolikor več bo narejeno, v prvih tednih nove vlade pa obžaluje predvsem, da je ta s signali o spremembi smeri reševanja krize omajala zaupanje v državo, zaostrila že tako resne razmere v državi in naredila Sloveniji največjo škodo.
Ti signali so šli po njegovih ugotovitvah v smeri povrnitvi stare veljave javnega sektorja, korenite spremembe smeri dosedanjega reševanje krize, konca varčevanja in sprememb zakonov o slabi banki in Slovenskem državnem holdingu.
Pojasnil je, da mednarodni trgi in finančne ustanove zelo natančno spremljajo napovedi vodilnih politikov, še posebej ob začetku mandata. Vsi finančni akterji so tako te napovedi vzeli za resne, kar se je pokazalo v povečanju pritiska na Slovenijo, pravi Janša.
Glede trenutnega stanja v javnih financah, za katerega je premierka Alenka Bratušek dejala, da je daleč od dobrega, je Janša povedal, da so to sami opozarjali ves čas, ko je vodil vlado.
"Takrat smo slišali, da strašimo, zdaj pa od istih ljudi slišimo, da je stanje resnejše, kot so pričakovali," je dejal predsednik SDS.
Po njegovi oceni je stanje natančno tako, kot so ga opisovali. "Tem besedam lahko rečemo - dobro jutro!," pravi Janša in dodaja, da je bilo prebujenje očitno travmatično, a upa, da še pravočasno.
V največji opozicijski stranki predlagajo, da se izhaja iz realnega stanja in se namesto posameznih dreves pogleda celoten gozd.
Tak pogled po Janševih besedah pokaže, da je v Sloveniji trenutno skoraj 130.000 brezposelnih, okoli 600.000 upokojencev, 160.000 zaposlenih v javnem sektorju, ki je, tako nekdanji premier, potreben, a le v obsegu, ki si ga lahko država privošči, okoli 350.000 ljudi pa se šola. Le nekaj 100.000 ljudi je tako zaposlenih v gospodarstvu, opozarja Janša.
Takšno razmerje po njegovem prepričanju že na prvi pogled ni vzdržno. Slovenija je zaradi teh razmer sama in ne zaradi zunanjega pritiska prisiljena nadaljevati z obvladovanjem stroškov in začrtano smerjo.
Kljub temu so objektivne razmere za nakup slovenskih državnih obveznic, za kar si je v ZDA v minulih dneh prizadeval finančni minister Uroš Čufer, po Janševem mnenju lažje, kot so bile za prejšnjega ministra Janeza Šušteršiča oktobra lani.
Lani so morali vlagatelji vladi verjeti na besedo, saj glavni napovedani ukrepi še niso bili sprejeti. Tokrat so sprejeti, je še dejal prvak SDS.
