Novice Svet24

Tomaž Lauko

Z raziskovalnima skupinama na Univerzi v Ljubljani in na Ekonomski univerzi v Krakovu sodelujejo kustosi in konservatorji iz Narodnega muzeja Slovenije v Ljubljani in Narodnega muzeja v Krakovu. Multisenzorične razstave v muzejih postajajo vse pomembnejše, pri tem pa vse bolj vidno vlogo igra ravno vonj, saj lahko skozi zaznavo vonjev muzejski obiskovalci dobijo veliko globlji vpogled v muzejske predmete in njihovo zgodovino kot zgolj z vizualnimi informacijami.

Multidisciplinaren projekt svetovnih razsežnosti

V okviru projekta, ki se začne 1. decembra in bo trajal tri leta, bosta ekipi raziskovalcev iz Ljubljane in Krakova analizirali vonj 10 zgodovinskih predmetov iz slovenskih in poljskih zbirk ter skušali oceniti zgodovinski pomen teh vonjev. V laboratorijih bodo opravili številne kemične analize hlapnih snovi, ki jih oddajajo predmeti in sestavljajo njihove vonjave. Obenem bodo opravili zgodovinske analize predmetov, kar bo odprlo prostor novim zgodovinskim interpretacijam. Med projektom bodo poskušali raziskovalci znanstveno reproducirati prepoznane vonjave, celoten postopek pa bodo tudi dokumentirali, kar jim bo v veliko pomoč pri razvoju ODOTHEKE, knjižnice muzejskih in zgodovinskih vonjev. Projekt je financiran v okviru programa WEAVE s strani Poljskega nacionalnega znanstvenega centra in Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Analiza vonja Da Vincijeve slike?

Vonja igra zelo pomembno vlogo v kulturni dediščini, saj nam da občutek pripadnosti in identitete. Za slovenske raziskovalce bo tako še posebej zanimiva zbirka predmetov, ki so pripadali največjemu slovenskemu pesniku Francetu Prešernu in ki jo danes hranijo v Narodnem muzeju Slovenije. Med prvimi se bodo raziskovalci tako lotili preučevanja Prešernove tobačnice, poljski kolegi pa bodo najprej analizirali vonj Da Vincijeve slike Dama s hermelinom, ki jo hranijo v Narodnem muzeju v Krakovu. Mag. Darko Knez, kustos iz Narodnega muzeja Slovenije, ob tem dodaja: »Muzejski predmeti so pogosto povezani z vonji, ki odražajo njihovo preteklo uporabo ali morda konservatorske posege, lahko pa »preprosto« odražajo njihovo razgradnjo. S tem projektom bomo lahko na nov način raziskali nekatere izjemne zbirke, kot so predmeti, ki so pripadali slovenskemu narodnemu pesniku Francetu Prešernu in povedali njihovo zgodbo s povsem novega zornega kota.«

arhiv Narodnega Muzeja Krakov

Vonj mora dobiti svoje mesto v muzejihGre za prvi projekt te vrste na globalni ravni, v okviru katerega nameravajo slovenski in poljski raziskovalci razviti kemijsko analitično metodologijo, ki jo bodo potem lahko uporabljali po vsem svetu. V zadnjih letih se vse bolj razvija trend multisenzoričnih muzejev, kjer ni več v pomemben le vid, ampak prihajajo v ospredje tudi druga čutila. Strokovnjaki v slovensko-poljskem projektu ODOTHEKA želijo ta trend še okrepiti, zato je njihov cilj vzpostaviti mednarodni arhiv dediščine vonja. Z razvojem znanosti o dediščini vonja bo lahko vonj v muzejskih zbirkah po svetu končno dobil mesto, ki si ga zasluži.