V Parizu je v starosti 76 let umrl konceptualni umetnik Christian Boltanski, eden najpomembnejših francoskih sodobnih umetnikov, poročajo tuje tiskovne agencije. Njegovo smrt je potrdila galerija Marian Goodman, ki je umetnika zastopala od leta 1987, vendar vzroka niso razkrili.
Boltanski se je rodil leta 1944 v Parizu judovskemu očetu. Njegovo otroštvo so zaznamovale zgodbe družinskih prijateljev, ki so preživeli holokavst. Ta tema je kasneje močno vplivala na njegovo delo. Pri 13 letih je pustil šolo, ker se ni mogel izražati. Našel se je med eksperimentiranjem z glino in barvami ter kmalu začel ustvarjati ogromna platna.
Prvo razstavo je imel maja 1968 pri 23 letih, a po približno 200 delih je čopič za vedno opustil ter se osredotočil na nove umetniške oblike, začenši s kratkimi filmi. Velik mednarodni preboj mu je uspel leta 1971 z Albumom družine D, prvim v seriji del, v katerih je uporabljal kolaže, sestavljene iz fotografij ljudi.
Ukvarjal se je s spominsko umetnostjo in se tako po pisanju nemške tiskovne agencije dpa boril proti pozabi in represiji. V svoji konceptualni praksi je uporabljal številne medije in procese - vključno s kiparstvom, slikarstvom, fotografijo in videom. Njegovo najbolj prepoznavno delo je pogosto vključevalo intimne najdene predmete anonimnih ljudi, kot so osebne fotografije in oblačila. Pogosto je mešal banalne dnevne predmete s fotografijami, videoposnetki in skulpturami, ustvarjal pa je tudi monumentalne instalacije.
Njegova dela, ki jih je umetnik po pisanju francoske tiskovne agencije AFP označil za naivno psihoanalizo, vključujejo posnete srčne utripe na tisoče ljudi na oddaljenem japonskem otoku, gibljivo stezo s slikami stotih otrok in kupe škatel s piškoti z imeni mrtvih.
Na naslovnicah je Boltanski pristal leta 2010, ko se je z avstralskim zbirateljem dogovoril, da mu do konca življenja v zameno za redna plačila omogoči 24-urno spremljanje dogajanja v njegovem ateljeju. Skupni znesek, ki bi mu ga plačal zbiratelj David Walsh, ki je obogatel z igrami na srečo, bi bil odvisen od tega, do kdaj bi umetnik živel. Njun dogovor je določal, da mu bo Walsh, če bo živel še več kot osem let, plačal več, kot sta ocenila vrednost dela.
"Zagotovil mi je, da bom umrl, preden mine osem let, ker nikoli ne izgubi. Verjetno ima prav," je tedaj za AFP dejal Boltanski. "Zase ne skrbim najbolje. Vendar bom poskušal preživeti," je dodal. Walsh pa je za New York Times izrazil upanje, da bo umetnik umrl v svojem ateljeju.
Njegovo smrt je Bernard Blistene, nekdanji direktor muzeja Pompidou, kjer so lani pripravili razstavo njegovih del, označil za veliko izgubo.
Umetnik se je sicer že zgodaj proslavil tudi v Nemčiji, kjer je sredi 70. let sodeloval na razstavi Documenta v Kasslu. Njegova stalna postavitev pa je na ogled v železarni Völklingen v nemški zvezni državi Posarje, na območju, ki ga je organizacija Unesco leta 1994 razglasila za svetovno dediščino.
