Tveganje za znatno povečanje javnofinančnih odhodkov predstavljajo tudi različne subvencije za omilitev vpliva hitre rasti cen, med ostalimi tveganji pa so zlasti pomembni že sprejeti, a še ne uveljavljeni, dvigi plač v javnem sektorju ter že izražene zahteve po njihovih dodatnih povišanjih, v najnovejši mesečni oceni izpostavlja Fiskalni svet.
Glede na tveganja, povezana z geopolitičnimi razmerami, je, kot so zapisali, tudi po oceni Evropske komisije treba ohranjati podporo gospodarski rasti, ob tem pa omejiti vsako strukturno poslabšanje stanja javnih financ, da bi bila zagotovljena vzdržna raven zadolženosti na srednji rok.
Državni proračun je po začasnih podatkih v prvih dveh mesecih 2022 izkazal 94 milijonov evrov presežka, brez neposrednega učinka protikoronskih ukrepov pa je presežek znašal 240 milijonov evrov.
Visoka konjunktura je zakrivala strukturno slabšanje javnih financ
V obeh primerjavah je saldo državnega proračuna boljši kot v enakem obdobju lani, kar je po navedbah Fiskalnega sveta predvsem posledica rasti prihodkov ob okrevanju gospodarske aktivnosti. "Izredno visoka konjunktura je tako tudi v pričetku leta v veliki meri zakrivala strukturno slabšanje javnih financ," so zapisali.
Prihodki so bili v prvih dveh mesecih leta medletno višji za 34,7 odstotka, brez upoštevanja neposrednega učinka protikoronskih ukrepov pa so bili višji za 32 odstotkov. Odhodki so bili medletno po drugi strani nižji za 8,9 odstotka, brez upoštevanja neposrednega učinka protikoronskih ukrepov pa za 9,5 odstotka višji.
Skupni obseg odhodkov državnega proračuna za protikoronske ukrepe je od marca 2020 do konca letošnjega februarja znašal 4,965 milijona evrov, od tega v prvih dveh letošnjih mesecih 171 milijonov evrov.
Februarja je primanjkljaj državnega proračuna po začasnih podatkih znašal 10 milijonov evrov, v prvih dveh mesecih letos pa je skupaj presežek znašal 94 milijonov evrov. Brez neposrednega učinka protikoronskih ukrepov je presežek v dveh mesecih znašal 240 milijonov evrov.
Prihodki so bili v prvih dveh mesecih letos za 34,7 odstotka višji kot v enakem obdobju lani. Kot so zapisali v Fiskalnem svetu, je visoka rast delno posledica učinka osnove, ko so bili v prvih dveh mesecih lani zaradi omejitvenih ukrepov prihodki precej nizki, delno zaradi visokega domačega povpraševanja oziroma hitrega okrevanja, delno pa tudi zaradi prejetega preostanka predplačil prve tranše sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost.
K medletni rasti prihodkov največ, okoli tretjino, prispevajo prihodki od DDV. Ti so tudi 8,5 odstotka višji kot v prvih dveh mesecih 2020, tik pred začetkom epidemije. Medletna gibanja ostalih ključnih davčnih prihodkov pa so predvsem pod vplivom učinka osnove. Rast prihodkov od dohodnine se je ob izteku izplačil dodatkov, ki so bili na začetku lanskega leta precej visoki, znatno umirila.
Odhodki so bili na drugi stani v prvih dveh mesecih letos za 8,9 odstotka nižji kot v enakem obdobju lani. To je bilo predvsem posledica neposrednega učinka protikoronskih ukrepov. Ti so v prvih dveh mesecih lani znašali 535 milijonov evrov, v enakem obdobju letos pa 171 milijonov evrov. Brez tega učinka so bili odhodki v prvih dveh mesecih letos medletno višji za 9,5 odstotka.
Po razpoložljivih podatkih Finančne uprave RS je bilo do konca februarja dejansko vrnjenih oziroma so bile izdane odločbe za vračilo pomoči v skupni višini 109 milijonov evrov. Od 472 milijonov evrov odobrenih odlogov oziroma obročnih plačil davčnih obveznosti pa je bilo vrnjenih 326 milijonov evrov.
