Na Obali so proizvajalci skupaj s predstavniki ministrstev in evropskih združenj iskali odgovore na to, kako poskrbeti za povezovalno, trajnostno, odgovorno in konkurenčno poslovanje ob omejitvah, ki jih postavljajo novi zakonodajni okviri. Ti se osredotočajo na ustvarjanje predvidljivega, spodbudnega in konkurenčnega poslovnega okolja, trajnostno upravljanje z vodami, ravnanja s plastično in drugo embalažo ter razvoja prehranske politike, alkoholne politike in zelenega prehoda v krožno gospodarstvo. Ob tem je dr. Metka Gorišek, državna sekretarka z Ministrstva za okolje in prostor, predstavila načrte ministrstva na področju sprememb Zakona o varstvu okolja in urejanja koncesij in dajatev za vodo. Kot je dejala, si želi ministrstvo postaviti enakopravna pravila za vse uporabnike vode za komercialne namene, ob tem pa še predstavila načrte ministrstva glede recikliranja odpadkov in embalaže za predelavo.
In prav na tem področju, sektor čakajo pomembni izzivi. Direktiva o plastiki za enkratno uporabo (SUP) namreč zahteva, da vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da se za namene recikliranja ločeno zbere 77 masnih % odpadnih plastenk pijač (do leta 2025) in 90 masnih % odpadnih plastenk pijač (do leta 2029). Kar zadeva plastenke pijač, pa mora vsaka država članica zagotoviti, da PET plastenke pijač od leta 2025 vsebujejo najmanj 25 % reciklirane plastike, plastenke pijač od leta 2030 vsebujejo najmanj 30 % reciklirane plastike.
Kot je ob tem dejal Marian Šefčovič, predsednik Združenja industrije pijač, je najbolj pomembno ustvarjanje zaprtega sistema, ki zagotavlja vračanje plastenk in ponovno uporabo znotraj sektorja: »Drugi pomemben segment je dostopnost vodnih virov, ki naj bo naravnana dolgoročno. Rešitev naj spodbuja trajnostni odjem in oskrbo z vodo (skladno s 6. ciljem OZN) ter gospodarno rabo vodnih virov v vseh panogah (skladno z Direktivo 2000/60/ES).Spodbuja naj konkurenčnost in odpravi diskriminacijo med imetniki vodne pravice na podlagi koncesije in vodnega dovoljenja. Zagotovi naj transparentnost zaračunavanja dajatve za vodne pravice: z vidika enakopravne obravnave vseh porabnikov vode za gospodarske namene, z vidika manjše administrativne obremenjenosti države in gospodarstva ter enakopravne obravnave vseh vrst pijač,« je še dejal Šefčovič.
Do leta 2025 dodatnih 5 % manj sladkorja v brezalkoholnih pijačah
Da je čas za oblikovanje podpornega pravnega okvira, ki nam bo pomagal doseči popolnoma krožno gospodarstvo za našo embalažo in izpolniti zaveze glede zmanjšanja sladkorja, pa je izpostavil Nicholas Hodac, generalni direktor evropskega združenja brezalkoholnih pijač UNESDA. Združenje industrije pijač se je namreč pred mesecem dni zavezalo, da bodo vsebnost dodanega sladkorja v brezalkoholnih pijačah, zmanjšali za dodatnih 5 % do konca leta 2025.
Prvi strateški forum pijač, ki so ga v Portorožu pripravili Združenje industrije pijač, Združenje slovenskih pivovarn in Združenje slovenskih vinarjev, ki delujejo v okviru Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije, je izpostavil glavne dosežke, teme in izzive sektorjev. Sektor pijač je zelo pomemben sektor znotraj slovenske živilskopredelovalne industrije in posledično slovenskega gospodarstva, na ravni EU pa je to sploh najmočnejši sektor, ki ga povezujejo tudi močna evropska združenja. V Sloveniji v industriji pijač deluje preko sto podjetij, ki zaposlujejo preko 1.200 delavcev, ustvarjajo nadpovprečno dodano vrednost in delujejo po vsej Sloveniji. Na poslovanje sektorjev pa je močno posegla epidemija COVID 19, ki je sektorje med sabo še bolj povezala.
