Nepredvideni dogodki in nepričakovane situacije se lahko zgodijo že jutri, zato je pomembno, da ne spodnesejo naše finančne stabilnosti. To je dejstvo, ki se ga mnogi zavedajo, a zgolj redki se na izredne situacije tudi pripravijo.
Kadar gre za spremembe, ki vplivajo na našo finančno stabilnost, lahko poskrbimo, da bomo te posledice čim manj občutili. To najlažje dosežemo z varnostno finančno rezervo.
Varnostna rezerva je skupno ime za sredstva, namenjena morebitnim nepričakovanim dogodkom in izdatkom, ki jih lahko prinese življenje (popravilo strehe, nakup nove peči, nepredvideni zdravstveni poseg, …). Predvsem pa so to prihranki, ki jih lahko tudi ob izgubi zaposlitve nekaj mesecev uporabljamo za kritje osnovnih izdatkov.
Marsikdo je že občutil vpliv pandemije. Posledice pa lahko pričakujemo tudi, ko se bo življenje vrnilo v normalne tirnice. Zato je še toliko bolj pomembno, da imamo finančno zaledje, ki omogoča kritje življenjskih stroškov tudi v najbolj nepredvidljivih situacijah.
Težko je oceniti, kako visoka naj bo finančna rezerva. Večina strokovnjakov priporoča, da prihranimo toliko sredstev, kot jih potrebujemo za brezhibno kritje stroškov življenja za 6 do 24 mesecev. A ta cilj je težko doseči kar čez noč, zato je pomembno, da začnemo z varčevanjem čim prej in da si naredimo dober finančni načrt. Ob dosegu zadanega zneska občutimo zadovoljstvo, ki nas žene, da nadaljujemo z varčevanjem in si ustvarjamo finančno rezervo na dolgi rok.
Na voljo je veliko možnosti varčevanja, vendar se je v praksi izkazalo, da so vzajemni skladi zaradi svojih prednosti pameten in preprost izbor. Vlagatelj zgolj podpiše pristopno izjavo ter na račun vzajemnega sklada nakaže denarna sredstva. Vse skupaj traja le nekaj minut, za vse drugo pa poskrbi vzajemni sklad oziroma njegov upravitelj.
Varčevanje v vzajemnih skladih je primerno za vse socialne in starostne strukture prebivalstva, zakonska reguliranost in preglednost poslovanja sklada pa omogoča, da takšna naložba velja za varno. Za varnost premoženja vlagateljev je dobro poskrbljeno, saj so sredstva sklada razpršena v več različnih vrednostnih papirjev. Z večjo razpršenostjo naložb se veča varnost in zmanjšuje tveganje celotne naložbe. Vzajemni skladi so namenjeni vsem, ki zaradi pomanjkanja časa in ustreznega strokovnega znanja ne želijo sami vlagati v vrednostne papirje in trgovati na borzi. Izbiro vrednostnih papirjev in pripadajoče aktivnosti tako prepustijo družbi, ki upravlja vzajemni sklad.
Sredstva v vzajemnih skladih niso vezana, zato jih lahko kadarkoli dvignete in hitro pretopite v denarna sredstva. To je še posebej pomembno tedaj, ko sredstva hitro potrebujete v denarni obliki zaradi nenadnega izpada prihodkov ali nepričakovanih stroškov. Ključna prednost vlaganja v vzajemne sklade je uvedba krovnega sklada, ki je vlagateljem prinesel odlog plačila davka na ustvarjeni kapitalski dobiček pri prehodih med podskladi krovnega sklada. Davčna obveznost zato nastopi šele ob izplačilu sredstev iz krovnega sklada, pri delnicah pa ste zavezanec za dohodnino že ob prodaji.
Zato kar pogumno. Vse se začne z majhnimi koraki.