Tisti, ki želijo dandanes investirati svoje prihranke, se soočajo s skoraj neskončno izbiro možnosti. Ne glede na to, ali gre za delnice, obveznice, nepremičnine ali zlato – velika izbira nam ne olajša odločitve. V zadnjem desetletju se je odprlo veliko ugodnih priložnosti, vendar vsaka naložba ni primerna za vsakega vlagatelja.
Vsak vlagatelj bi se moral seznaniti z osnovami vlaganja:
• Odplačilo dolgov – odplačilo dolgov je eden najpomembnejših vidikov vlaganja. Obrestne mere za posojila so pogosto večje od donosnosti naložb, zato je poravnava dolga prednostna naloga pri vlaganju.
• Ocenite svoje premoženje – ko se odločate za ali proti določeni naložbi, morate vedno oceniti celotno vaše premoženje. Če ste na primer velik del svojega premoženja že vložili v varne naložbe, se vam morda splača vlagati v naložbe z višjimi donosi. V oceno vključite tudi vaš položaj na delovnem mestu. Javni uslužbenec na primer lahko praviloma tvega več kot samozaposlena oseba, ker je bolj varen.
• Vztrajnost in dolgoročnost – če imate na razpolago dolgo časovno obdobje, torej se lahko odpoveste denarju za daljši rok, vas kratkoročna nihajnost vrednosti naložb ne bo skrbela. V nasprotnem primeru lahko vlagatelj s prodajo naložbe v paniki, kaj hitro zabeleži izgubo.
• Razpršenost naložb zmanjša tveganje – pri naložbi denarja je pomembno, da svoj kapital razpršite v različne naložbene razrede. To pomeni, da ne smemo vsega svojega premoženja staviti le na enega konja, saj je s tem tveganje, da vse izgubimo, veliko večje. Zato je pomembno, da sodobni vlagatelj vlaga v več naložbenih razredov in si tako oblikuje širok portfelj. Ta postopek, naj bi znatno izboljšal donosnost naložb, se imenuje razpršitev oz. diverzifikacija. Zato bi morali začetniki poznati teorijo portfelja in razumeti njegove osnove. Obstajajo namreč različne možnosti diverzifikacije, ki je med drugim odvisna tudi od tipa vlagatelja.
Dobro je vedeti, kakšen tip vlagatelja ste
Kam boste svoja sredstva nalagali, je predvsem odvisno od vas samih. Vaša naložbena strategija je odvisna od vašega zastavljenega cilja, tolerance do tveganja in od tega, kakšen tip vlagatelja ste. Pri tem vam bodo v pomoč naslednja vprašanja:
- Za kako dolgo sem se pripravljen odreči denarju, ki ga nalagam? - Ali se lahko čustveno spopadem z morebitno izgubo? - Kakšno donosnost pričakujem od naložbe?
To so trije dejavniki, od katerih bo odvisna vaša naložbena strategija – likvidnost, tveganje in donosnost. Glede na višino kapitala, osebni odnos in naložbeni cilj lahko sami ugotovite, ali ste vlagatelj, ki je usmerjen v varnost, uravnotežen ali dinamičen vlagatelj. Npr. če ste dinamičen vlagatelj, bodo v vašem portfelju večinoma delniške naložbe, medtem ko ima umirjen vlagatelj večjo utež na varnosti, in bo njegov portfelj sestavljen iz depozitov ali obveznic. Na splošno velja: bolj tvegana je naložba, večja bo donosnost in varnejša kot je naložba, nižji je donos. Vsekakor je pomembno, da imamo portfelj različnih razredov sredstev.
V katere naložbe investirati?
Na splošno velja, da je vsaka naložba investicija, ko želimo z njo ustvariti donos. Načeloma bi morala biti donosnost višja od inflacije. Ker pa inflacije ni več mogoče pokrivati s tradicionalnimi naložbami, kot so npr. depoziti, moramo poiskati alternativne naložbe. Za povprečnega vlagatelja so vzajemni skladi odlična izbira in predstavljajo kombinacijo različnih naložbenih razredov. Tu se zavestno oblikujejo in kombinirajo naložbene politike tako, da je tveganje razpršeno in tako tudi zmanjšana možnost izgub. Globalno razpršen sklad lahko utrpi večjo izgubo le, če celotno gospodarstvo oslabi. Pri posameznih delnicah pa so večje izgube možne že, če podjetje zabrede v težave.
Popolne naložbe ni. To je takšne, ki bi hkrati zagotavljala visoko likvidnost, nizko tveganje in visoke donose. Takšno naložbo bi si želeli vsi. Vendar pa so naložbe v vzajemne sklade dobra izbira, saj so preproste za vlagatelja, zagotavljajo želeno likvidnost, razpršenost in donosnost.
Osebni arhiv
