Zagotovo vsak izmed nas pozna sorodnika ali prijatelja, ki morda dvomi v naložbe v sklade in v varčevalne načrte. Od njih ste lahko slišali, da po letih vlaganja pridobiš premalo donosa, nekateri so morda omenili, da je tako vlaganje preveč tvegano, spet tretji potarnali, da so že vse izgubili ter da v težkih situacijah ne moreš priti do vloženega denarja. Vse to je lahko res, ampak ustavimo mite o slabih naložbah.
Pred samim vlaganjem morate dobro razmisliti o svojih zmožnostih, sprejeti tveganja ob zastavljenih ciljih in se racionalno odločiti za tip naložbe. Pri sami izbiri bodite pozorni na tri nasvete: vlagajte v naložbe, ki jih razumete, vlagajte denar, ki ga lahko pogrešate daljši čas in ne vložite vsega denarja v en tip varčevanja, ampak sredstva razpršite.
Vlagamo in se vlagati lahko naučimo prav vsi. Izredno pomembno je, da povprašate po osnovnih informacijah, kritično presodite izbiro, načrtujete dolgoročno, sprejmete tveganja, ki vas ne bodo obremenila in se na koncu prepustite zaupanja vrednim strokovnjakom.
Najboljši način varčevanja je dolgoročni. Začnite investirati takoj, ko prvič pomislite na želje v prihodnosti. Veliko ljudi sanjari, želje pa izpolnijo le tisti, ki naredijo prvi korak - pričnejo varčevati. Da bi uresničili cilje, morate biti potrpežljivi in vztrajni. Varčevalni načrt, ki ustreza vašim finančnim zmožnostim, je učinkovita oblika dolgoročnega varčevanja. Z rednimi mesečnimi vplačili se lahko izognete napakam, ki nastanejo ob hitrih finančnih odločitvah, in počasi in tako vztrajno privarčujete želena sredstva. V vzajemnih skladih lahko varčujete z nizkimi zneski ali pa z enkratnim vplačilom. Seveda pri tem velja, da je privarčevani znesek odvisen od višine vplačila in donosnosti, ki jo sklad ustvari skozi čas. Večji je začetni vložek in daljše je časovno obdobje, višja je končna donosnost, kar je posledica obrestno obrestnega računa.
Različni tipi naložb prinašajo določeno stopnjo tveganja, pri tem pa velja, da moramo za višjo donosnost sprejeti večje tveganje. Na drugi strani pa so vzajemni sklad lahko tudi dokaj varni. Tveganje je namreč odvisno od tipa sklada oziroma od tega, kam sklad vlaga svoja sredstva. Tako so obvezniški vzajemni skladi, ki lahko vlagajo v podjetniške ali bolj varne državne obveznice, oblika naložbe z bistveno manjšim tveganjem, kot bi to veljalo pri delniških vzajemnih skladih, ki vlagajo v delnice različnih podjetij. Obstajajo pa tudi uravnoteženi skladi, ki so zmerna naložbena izbira za povprečne vlagatelje, saj uravnoteženo razporejajo sredstva med delniške in obvezniške naložbe.
Pri vzajemnih skladih (varčevalnih načrtih) je prepogosto spremljanje (dnevnih) sprememb vrednosti točk premoženja skladov negativno vpliva na ustvarjen končni donos. Razlog za to se skriva v psihologiji vlaganja. Večina vlagateljev se namreč na upade vrednosti odzove s strahom pred možnimi nadaljnjimi izgubami, kar jih pogosto privede do prehitrega prodajanja točk skladov ravno v obdobju, ko ti izgubljajo vrednost. Po teoriji uspešnih dolgoročnih naložb je namreč treba storiti ravno nasprotno: dodatno vlagati, ko tečaji upadajo, in posamične naložbe odprodajati, ko dosegajo visoke ravni vrednosti. Zato prepogosto sledenje predvsem dnevnim spremembam ni priporočljivo. Upoštevati je namreč treba, da se je za vlaganje v vzajemne sklade treba držati zastavljene dolgoročne strategije, ki jo določite skupaj s finančnim svetovalcem, ki vam ga omogoča družba za upravljanje. Prav tako je treba vedeti, da za vse posamične naložbe znotraj vzajemnega sklada skrbijo tako analitiki kot upravljavci sklada.
Generali Investments d.o.o.
