Večina izmed nas ne zmore vplačati večjega zneska denarja v visoko donosne naložbe, kot so vzajemni skladi. Vendar pa to nikakor ne pomeni, da so nam takšne naložbe nedostopne.
Profimedia
Fotografija je simbolična
Osebni arhiv
Lidija Selič, finančna svetovalka, KD Skladi
Z varčevalnim načrtom v vzajemnih skladih je možno pričeti z mesečnim varčevanjem že z manjšimi zneski, tudi s tridesetimi evri. Če pri tem poznate še nekaj osnovnih zakonitosti, lastno stopnjo tveganja, ki ste ga z naložbo pripravljeni prevzeti, svoje želje in cilje, ki jih vključite v načrtovanje varčevalnega načrta, lahko v nekaj letih dosežete kar lepo vsoto premoženja.
Varčevalni načrt v vzajemnih skladih
Varčevalni načrt je dokaj preprosto nastaviti, izberemo primerne sklade in določimo mesečni znesek, ki ga bomo redno investirali v vzajemne sklade. Odvisno od gibanja cen varčevalec kupuje različne deleže v skladih. Če se cene posameznih investicijskih skladov zvišajo, bo dobil za svoj znesek manj enot premoženja in če se znižajo, več enot premoženja. Skozi leta varčevanja se bo tako oblikoval povprečni tečaj. Z mesečnim varčevanjem torej zmanjšamo tveganje napačnega vstopa na kapitalske trge.
Varčevalni načrt v vzajemnih skladih je zelo prilagodljiv in pregleden. Mesečne zneske lahko kadarkoli zvišate ali znižate. Možne so tudi časovne prekinitve. Prav tako si lahko v vsakem trenutku izplačate del ali celoto privarčevanega zneska. Torej, pri varčevalnem načrtu tudi ni časovne vezave.
Pravilno razumevanje tveganja v vzajemnih skladih
Čeprav so padci tečajev pozitivni za varčevalce v varčevalnih paketih (ker kupujejo dobre naložbe po ugodnih cenah), je vseeno potrebno pravilno razumeti tveganje, ki ga prinašajo naložbe v vzajemne sklade. Le tako bo lahko varčevalec mirno spal tudi, ko bodo razmere na trgih zelo volatilne.
Zelo pomembno pri naložbah v investicijske sklade je, da varčevalni načrt že ob sklenitvi vključuje daljši časovni horizont, torej se načrtuje za več let in če je mogoče, da se ga ohrani do konca načrtovanega obdobja. Tudi izbira skladov mora ustrezati lastnim naložbenim ciljem in lastnim nagnjenjem k tveganju.
Pri sestavi ustreznega varčevalnega načrta vam svetujem, da se oglasite pri finančnem svetovalcu, s katerim boste sodelovali pri razvoju lastne naložbene strategije. Tudi, če že imate sredstva v skladih, vam jih svetovalec pomaga optimizirati, glede na razmere na trgu, vaše želje in cilje. Le s takšnim individualnim pristopom in portfeljem, ki bo popolnoma prilagojen le vam, boste uspešno prešli skozi vsako krizo.
Na ta način je možno tudi z varčevalnim načrtom dosegati nadpovprečne donose. Z majhnimi mesečnimi zneski, se skozi leta oblikuje lepo premoženje.
Kdaj torej začeti z varčevalnim načrtom?
Predvsem nove stranke se začnejo spraševati: kdaj je najboljše, da začnem z varčevalnim načrtom? Zdaj, ko delniški trgi dosegajo nove vrhove ali naj počakam, da bodo trgi padli oziroma, da bo prišlo do popravkov navzdol?
Poskusi, da bi našli optimalno vstopno točko, so tako stari kot zgodovina kapitalskih naložb. Ne verjemite samozvanim investicijskim gurujem kaj pišejo in govorijo, kajti nihče nima steklene krogle, da bi si lahko ogledali tečaje v prihodnosti. Zato pozabite na časovno taktiziranje. Nihče še ni našel matematično optimalnega časa vstopa ali izstopa na kapitalskih trgih. Z vzvratnim ogledalom si lahko pomagamo, da bomo nekoliko bližje optimumu. Navsezadnje so del realnosti na finančnih trgih tudi naključja.
Kdaj torej začeti z varčevalnim načrtom? Zdaj. Izkušeni vlagatelji vedo, da je vedno pravi čas za začetek varčevanja v vzajemnih skladih.
Osebni arhiv
