Novice Svet24

Pa poglejmo naslednja dejstva. Med leti 1900 in 2017 lahko naštejemo več kot 30 večjih ali manjših finančnih kriz. Samo od leta 2000 je bilo celo 13 borznih korekcij. To pomeni, vsakih 16 mesecev ena korekcija. In tokrat smo v mesecu februarju doživeli hladen tuš, ko so tečaji padli v nekaj dnevih več kot 10 odstotkov.

In kaj lahko svetujemo vlagateljem? Delajte enako kot običajno. In kaj točno to pomeni?

Osebni arhiv

Čisto preprosto, v časovnem obdobju 20 ali bolje 30 let investirajte konstantno znesek v široko razpršene naložbe, kot so na primer vzajemni skladi. Če tega še niste storili, je skrajni čas, da začnete o tem razmišljati. Na dolgi rok je nepomembno, če začnete varčevati v času gospodarske rasti ali krize. Veliko pomembnejše je, da naredite prvi korak čim prej, torej zdaj. Pri tem pa ne pozabite, da je skrivnost zmage njen začetek. Zato svetujem, da začnete varčevati že kmalu, na začetku vaše poslovne poti.

S strategijo rednega mesečnega varčevanja boste dobili v času visokih tečajev manj točk vzajemnih skladov, v času, ko so tečaji na dnu, pa boste za isti denarni vložek dobili več. Celotna zgodba se imenuje učinek povprečnih stroškov in je eno izmed pomembnejših orodij v rokah investitorja.

Kriza je v bistvu za dolgoročno usmerjene vlagatelje dejansko nekaj dobrega, pa naj se sliši še tako paradoksno. Statistika nam govori, da se bo tudi v prihodnjih krizah zemlja še vedno vrtela, dobili pa bomo priložnost še naprej povečevati svoj portfelj pod ugodnimi pogoji. In krize oziroma padcev tečajev se sploh ni treba bati, saj za vsakim dežjem, tako je tudi na borznem parketu, posije sonce.

In kako naj se pripravimo na naslednjo krizo?

Prepričana sem, da lahko varno plujemo po razburkanem morju le z ustrezno pripravo čolna. Točno tako je z vašim portfeljem. Če začnete stvari preverjati med nevihto, ste prepozni. Zato vam svetujem, da z vašim finančnim svetovalcem preverite, če vaš portfelj ustreza naslednjim kriterijem:

razpršenost: težimo h globalni razpršenosti in ne izpostavljamo preveč portfelja le določeni panogi ali sektorju.
ekonomičnost: varčevanje v vzajemnih skladih je stroškovno veliko bolj ugodno in manj tvegano kot varčevanje z nakupom posameznih delnic ali obveznic, saj se izognemo visokim stroškom vodenja trgovalnega računa (posredniške provizije, borzne provizije, ...). Mesečno varčevanje v vzajemnih skladih pa nekatere družbe za upravljanje spodbujajo z oprostitvijo plačila vstopnih stroškov.
neprekinjenost: Misli in investiraj dolgoročno. Pomembno je, da sledimo zastavljenim ciljem in počasi, korak za korakom, stopamo po začrtani poti.
discipliniranost: Na poti do cilja bomo kdaj pa kdaj naleteli tudi na ovire, ki se jih ne smemo ustrašiti in brezglavo zbežati. Vprašajmo se, kakšno alternativo pa imamo? So to morda nogavice ali pa depoziti na bankah v času ničelnih obrestnih mer? Ali pa raje odkrivamo nove poti, tudi če moramo za to sprejeti večje tveganje.

Po pregledu vaših naložb vam torej svetujemo, da v času finančnih kriz oz. borznih korekcij, ne prodajate postavk iz vašega portfelja, ker boste svojo čustveno in prenagljeno odločitev kaj hitro obžalovali. Ignorirajte medije in njihovo poročanje in ne spremljajte svojega portfelja vsak dan. Skratka ne obupajte. Tečaji so po padcih še vedno okrevali.

Nadaljujte rednim varčevanjem, ne glede na povečano volatilnost tečajev, ki je sestavni del borznih trgov. Naj vas še potolažim, da bodo statistično gledano, delniški tečaji tudi v prihodnosti na dolgi rok vedno rasli. Zato razmišljajte dolgoročno, naj vas ne vodijo čustva, saj boste le tako lahko v času krize sproščeno zrli v prihodnost.

Zavedati se moramo, da na finančnih trgih ni le sončnih dni bikovskega trenda, ampak so tudi finančne krize. In takrat nam naj bo v izziv, da ostanemo močni, sledimo svojim ciljem in se ne prepustimo vplivom družbe, medijev in okolja, ki nas poskušajo okužiti s kolektivno paniko.